IZRAEL

 
ALENKA ŠKAMPERLE

Najprej nepopustljivi pogajalci, nato zvesti prijatelji

DOBRO JE VEDETI
Razvita industrija in turizem

POSLOVNI BONTON
Izkušnje iz prve roke
Ženske »nečiste«, leva roka prepovedana
Droben nasvet za boljši vtis
Kaj je kašrut?
Dogovor za srečanje
Kaj podariti, da ne bo zadrege?

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Izrael je dokaj mlada država, ustanovili so jo leta 1948. Razglasitev te države je bila vir številnih nasprotij s sosednjimi državami. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu pa na Egipt. Največji spor s Palestinci se vleče vse do danes. Terjal je veliko žrtev in uničenih domov na obeh straneh. Kljub prizadevanju mirovnih organizacij za spravo, se napeto stanje ni izboljšalo. Zaradi nemirov zasledimo opozorila, da odsvetujejo gibanje v bližini meje med Izraelom in Gazo ter na avtonomnih območjih Palestine. Popotniki se morajo obenem zavedati nevarnosti terorističnih napadov.

Uradna jezika v Izraelu sta arabščina in hebrejščina; tujci pa se lahko sporazumevajo z domačini tudi v angleščini, francoščini ali ruščini. Vzrok za to so množična priseljevanja Judov iz celega sveta, saj je Izrael edina judovska država. V knjigi Države sveta 2000 opisujejo, da je leta 1950 Kneset (enodomni parlament) priznal pravico vsem Judom do naselitve v tej državi.

Med priseljenci so zelo velike kulturne in socialne razlike. Aškenazi izvirajo iz Evrope, Amerike, Južne Afrike in Avstralije. Njihove ideje so zahodnjaško usmerjene, mnogokrat so med bolj izobraženimi in premožnejšimi. Med priseljenci so zelo velike kulturne in socialne razlike.Sefardski Judje so potomci Judov, katere so pregnali z Iberskega polotoka že v 15. stoletju. Preselili so se iz Južne Evrope, Severne Afrike in Amerike. V Izraelu poleg teh dve skupin živijo tudi orientalski Judje; le-ti so se preselili iz Jemna, Iraka, Afganistana, nekdanje "sovjetske" Srednje Azije in Irana.

Razvita industrija in turizem
Izrael je najbolj industrializirana država Jugozahodne Azije. Razviti sta še posebej dve vrsti industrije; prva proizvaja blago za široko porabo, to je: živilska tehnika, tekstilna, kovinska, strojna, kemična in industrija gradbenega materiala; druga industrija pa je usmerjena na tuje trge, to je oborožitvena, letalska, elektronska, brušenje diamantov in izdelava nakita. Pohvalijo se lahko tudi z vrhunsko proizvodnjo računalniške, telekomunikacijske in druge elektronske opreme.

Poleg industrije je razvit tudi turizem. V Izraelu je veliko naravnih kot tudi kulturnih znamenitosti, ki privabljajo turiste iz celega sveta. Najbolj znan je gotovo Jeruzalem, sveto in obenem glavno mesto države. Zanimiv je zaradi kulturne raznolikosti, v posameznih soseskah namreč skupaj živijo Judje, muslimani, kristjani in Armenci.

Vsaka skupnost je mestu dala svoj kulturni pečat, kar se najbolje vidi pri arhitekturi. Kristjani so zgradili Cerkev božjega groba, za Jude je svet Zid objokovanja; muslimani pa molijo v Omarjevi mošeji.

Med naravnimi znamenitostmi se v Izraelu zagotovo splača obiskati in občutiti Mrtvo morje; le-to je najnižja točka na Zemlji in se nahaja približno 400 metrov pod morsko gladino. Kar je najbolj zanimivo: v njem ni mogoče potoniti, saj je kar za devetkrat bolj slano kot ocean in zato lahko na vodi »lebdimo«.

POSLOVNI BONTON

Izkušnje iz prve roke
Izraelci veljajo kot delaven in uspešen narod, zaslužek jim veliko pomeni. Sogovornica Mateja, ki dela v turistični industriji, je mnenja, da je poslovanje z Izraelom posebna izkušnja. Njeni kolegi, ki delajo v tej državi in so večinoma Evropejci, imajo moto: »Če lahko delam v Izraelu, potem ni dvoma, da mi bo uspelo v Evropi.« Moto tamkajšnjih Evropejcev je: »Če lahko delam v Izraelu, potem ni dvoma, da mi bo uspelo v Evropi.«Poleg tega navaja, da veljajo Izraelci za zelo ostre pogajalce, večkrat nepopustljive. Eva Kordež v diplomski nalogi z naslovom Poslovanje z Izraelom opisuje, da običajno postavijo visoko izhodiščno ceno, vendar se ponavadi pogajajo do kompromisa. Pogosto se zgodi, da podjetje zagrozi z odpovedjo posla, a naj vas to ne ustavi, večinoma je to le pogajalska poteza, s katero iščejo spodnje meje potrpljenja. Včasih se zgodi, da je grožnja resnična, v tem primeru je pametno najti posrednika, ki ponovno vzpostavi stik in ravnovesje. Med pogajanji lahko pričakujete, da bo sogovornik sprejemal telefonske klice in dovoljeval prihajati osebju v pisarno.

Zmedenost, šibkost in nezaupanje v svoje sposobnosti pri poslu z Izraelci niso ravno dobrodošli, zagotavlja Mateja. Za posel želijo imeti dobre argumente, so zelo direktni, kdaj lahko zvenijo tudi arogantni, Za posel želijo imeti dobre argumente, so zelo direktni, kdaj tudi arogantni.direktor ribniškega podjetja  pa dodaja, da je treba biti pri poslovanju zelo previden. Pred končnim sklepanjem posla priporoča, da uredite reference. Njegove izkušnje pričajo, da so lahko tudi zelo žaljivi in nesramni. Če se zmotijo, tega ne priznajo, če se jim ne pustiš zavesti, pa lahko kmalu postanejo nasprotniki.

Gospod Bojan iz okolice Ljubljane, ki je z Izraelom posloval pred leti, pravi, da so Izraelci na splošno zelo izobraženi. Pri razlagah niso porabili veliko časa, saj so hitro dojeli njihove načrte. Posle so sklepali s pomočjo lokalnega posrednika; Bojan meni, da brez njega ne bi dosegli zastavljenih ciljev, saj je glede tega sistem precej podoben arabskemu. 

Podjetje iz Kranja, ki je eden izmed največjih uvoznikov iz te države, že od leta 2000 uspešno posluje z Izraelom. Pravijo, da lahko šele po nekaj letih poslovanja Izraelci postanejo bolj zaupljivi v poslovnih stikih; v osebnih pa so lahko zelo dobri prijatelji. Tudi oni pravijo, da so Izraelci trdi pogajalci, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti cenam, saj jih neradi spreminjajo in se ne prilagajajo. Pri sestavljanju pogodb so natančni in dobro organizirani. Pri pogajanju o dodatnih delih so nepopustljivi, te namreč zelo natančno določijo. Pravijo, da lahko šele po nekaj letih poslovanja Izraelci postanejo bolj zaupljivi v poslovnih stikih; v osebnih pa so lahko zelo dobri prijatelji.

Pohvalili so jih, da svojim poslovnim partnerjem posvečajo dosti časa, celo organizirajo letna srečanja, pri katerih se zelo potrudijo. Za konec svetujejo, da je treba pri poslovanju začrtati točno določene cilje, sicer vam lahko prodajo še veliko več, kot si mislite. 

Ženske »nečiste«, leva roka prepovedana
Marsikateri globoko veren Jud, ki se dosledno drži verskih zapovedi, se izogiba fizičnega stika z žensko. Verjamejo namreč, da je vsaka ženska zaradi mesečnega perila »nečista«. Jud, ki se drži tradicije, morda ne bo predstavil žene, kar naj bo tudi vam iztočnica, da se vedete, kot da vaše soproge ni poleg. Prej pa ji pojasnite situacijo, da se ponoči ne boste premetavali na neudobnem kavču. Takemu moškemu ženska ne sme izročiti v roke poslovne vizitke, da se ga ne bi ponesreči dotaknila. V tem primeru mora ženska vizitko položiti na mizo in jo približati moškemu, da jo sam vzame v roke in si jo ogleda. Moški iz tujine naj pri rokovanju z žensko počaka, da ona prva ponudi roko. Prav tako velja za žensko, ki ni iz Izraela, naj prvi ponudi roko moški, kajti nekateri zelo verni se ne rokujejo z nasprotnim spolom. Jud, ki se drži tradicije, morda ne bo predstavil svoje žene, kar naj bo tudi vam iztočnica, da se vedete, kot da vaše soproge ni poleg. Prej ji raje obrazložite situacijo, da se ponoči ne boste po nepotrebnem premetavali na neudobnem kavču.

V knjigi Kiss, bow or shake hands svetujejo, da naj ženske v javnosti nosijo skromna in spodobna oblačila. Izrez na majici ne sme biti globok, rokavi segajo najmanj do komolca. Hlače niso priporočljive. Bolje je, da ženska nosi krilo, ki ima rob čez koleno ali do gležnjev. Ruta in pokrivalo nista zmeraj obvezna, vendar je pametno, da se ruto zmeraj nosi s seboj. 

V primeru, da ste levičar ali levičarka, vam bo v gosteh izraelskih kolegov trda predla. Leva roka velja na Bližnjem Vzhodu in v Arabskem svetu za nečisto, zato vedno uporabljajte samo desno. Nikoli ne jejte z levo in s to roko se tudi poskusite izogibati kakršnimkoli kretnjam.   

Droben nasvet za boljši vtis
Hebrejščino se praviloma bere z desne strani proti levi, kar je ravno obratno kot pri nas. Revije imajo temu primerno oblikovano naslovnico, kar je za nas zadnja stran, je pri njih prva in tako naprej. Temu je vredno posvetiti pozornost, saj Izraelci pogosto iz navade najprej pogledajo zadnjo stran tiska. Prvi vtis o vašem delu bo potencialni poslovni partner lahko dobil ravno z branjem zaključka.

Kaj je kašrut?
To je izraz za celotne judovske zakone, ki se nanašajo na prehrano, piše Eva Kordež v diplomski nalogi. Pogosteje uporabljen izraz je »košer«, ki opisuje hrano, pripravljeno po predpisih kašruta. Do danes se je izraz razširil tudi na druga področja, govorimo lahko o košer obleki ali košer obnašanju.

Izraelci večinoma kupujejo le košer izdelke, zato je priporočljivo, da si podjetje uredi ta certifikat. Vse glavne verige prodajaln v državi imajo seveda to urejeno, sicer bi izgubili kupce. Certifikat je v Evropi mogoče urediti v več kot 30 organizacijah, državi najbližje Sloveniji za urejanje pa sta Avstrija in Italija.

Dogovor za srečanje
Za sestanke se je potrebno zmeniti dovolj zgodaj, piše Eva Kordež. Odhoda v Izrael nikakor ne načrtujte za praznike ali v času deset dni po judovskem novem letu (rosh hashana). Njihov vsakdanji urnik dela je od nedelje do četrtka, večinoma od osme ure zjutraj do četrte popoldan. Ob petkih delajo do enih, potem se posvetijo religioznemu prazniku šabat, judovska sobota. Zamujanje na sestanke v Izraelu ni nič posebnega, zato dopustite vsaj dvajset minut za čakanje.Praznik je vsak sedmi dan v tednu, začne se s sončnim zahodom v petek in traja do sobote zvečer. V času praznika Judje ne delajo, ne morejo niti potovati ali prižigati ognja, piše avtor besedila Filip Fischer na spletni strani Judovske skupnosti Slovenija. Takrat so tudi trgovine zaprte. Glede na to, da v Izraelu živijo tudi muslimani in kristjani, moramo biti pozorni na njihove verske praznike. Muslimani zaradi tega ne delajo cel petek; trgovine in ostale storitve, ki so last kristjanov, pa so zaprte ob nedeljah.

Zamujanje na sestanke v Izraelu ni nič posebnega, zato dopustite vsaj dvajset minut za čakanje. V knjigi Kiss, bow or shake hands omenijo, da se morda kdaj celo zgodi, da partnerja, s katerim se zmenimo, sploh ni. Podobno kot si vzamejo čas za prihod na sestanek, poteka tudi pogajanje. Tu je potrebno biti potrpežljiv, saj je tempo počasnejši.

Za Izraelce je znano, da pri pogovoru potrebujejo manj osebnega prostora. Stojijo bližje, kot smo navajeni, kar je lahko neprijetno in marsikoga spravi v zadrego. Za Izraelce je znano, da pri pogovoru potrebujejo manj osebnega prostora. Stojijo bližje, kot smo navajeni, kar je lahko neprijetno in marsikoga spravi v zadrego.Odmik za korak bi bila logična rešitev, vendar se to ponavadi smatra kot nevljudna poteza, s tem lahko že na začetku pokvarimo dober vtis. Pri nasprotnem spolu je potrebno paziti na večjo razdaljo, kar pomeni spoštovanje, kljub temu pa so v Izraelu prijateljski objemi in poljubi nekaj povsem naravnega.

Prvo srečanje je ponavadi bolj družabno obarvano. Najprej želijo poslovnega partnerja spoznati, zato povprašajo po počutju in podobno. Izraelci so zelo gostobesedni, opozarja Eva Kordež v svoji diplomski nalogi, zato mnogokrat skačejo v besedo, lahko pa jih slišimo tudi vpiti ali povzdigovati glas, kar je sicer precej drugače od našega načina govora, vendar naj vas to ne zmede. Bolj zaskrbljujoče je, če Izraelec govori tiho in se vam nasmiha. To marsikdaj ne pomeni nič dobrega, saj morda ne govori odkrito ali pa v pogovoru ni sproščen.

Kaj podariti, da ne bo zadrege?
Dokler osebe ne poznate dovolj dobro, naj darila ne bodo preveč draga, dovolj so okusne malenkosti, na primer kemični svinčnik ali vžigalnik z logotipom podjetja. V primeru, da vseeno želite podariti nekaj dražjega, je za to primerna namizna ura, nalivno pero ali knjiga. V primeru, da vas partner povabi k sebi domov, bo žena vesela šopka rož ali bonboniere, zanj pa je primerna steklenica vina. Pazite! Te izdelke kupite v Izraelu, nujno pa morajo imeti oznako košer. Dobro je tudi vedeti, da zelo verni Judje ne smejo jesti svinjine, prav tako muslimani, ki poleg tega ne smejo uživati tudi alkohola.

ANEKDOTA

Gospod Bojan je moral s kolegom poslovno odpotovati v Izrael. Že na Dunaju, kjer sta se vkrcala na letalo, so ju podrobno izprašali glede potovanja v državo. Tega ni pričakoval in je bil kar neprijetno presenečen. Na koncu se je dobro izšlo. Let in bivanje v Izraelu sta minila brez zapletov. Na dan odhoda so jima na letališču zopet postavljali veliko vprašanj, nekatera so bila zelo osebna. Izpraševali sta ju dve varnostnici. Ker nista smela odgovarjati skupaj, sta bila v ločenih sobah. Izkazalo se je, da je varnostnica, ki je postavljala vprašanja Bojanu, Hrvatica. Ko je na potnem listu zagledala slovensko državljanstvo, je rekla: »Pa može pričati hrvatsko?« Pogovor sta nadaljevala v hrvaščini.

Fotografije: Flickr, Republika.pl.