ITALIJA

BOŠTJAN KOROŠEC

Pokaži, kaj imaš, in povem ti, kaj lahko ponudim

DOBRO JE VEDETI
Pustite me peti
Ljubitelji zagorele kože
Poraščena prsa kot znak moškosti
Svetovna prestolnica mode

POSLOVNI BONTON
Zunanji videz je pomemben tudi v poslu
Lepa in draga ura ni odveč
Bodite mož beseda
Poslovna darila in italijanska vraževernost

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Običajen dan za povprečnega Italijana se začne z jutranjimi radijskimi poročili, branjem časopisa in s poslušanjem glasbe na eni od komercialnih radijskih postaj. Zelo verjetno pa se konča z ogledom filma na televiziji, zadnjimi poročili, oddajami o raznih zgodbah domačih »freakov« ali večnih internih problemov ter s pogledom na naslednjih 24 ur pregleda tiska. Po vsem tem črpanju informacij jim ne ostane drugega kot sanje.

Kot vsi narodi z dolgo zgodovino in bogato kulturo, so Italijani ponosen narod. Ponosni so na svojo preteklost, na svoje ljudi, na svojo zemljo. Od časa rimskega imperija do sodobne zgodovine imajo vrsto predstavnikov, ki so zabeleženi kot nekaj posebnega, edinstvenega. Julij Cezar je bil edinstven vojskovodja, Dante Alighieri je bil edinstven pesnik, Leonardo da Vinci je bil edinstven v vseh pogledih in Roberto Baggio je bil edinstven nogometaš. Čeprav ima vsak narod svoje edinstvene ljudi, jih Italijan nikoli ne bo postavil nad svoje.

Pustite me peti
Italijani so vesel narod, radi pojejo, se zabavajo, radi imajo svojo družino. Rekli boste, da je to lastnost vsakega naroda, vendar Italijani dajejo vsemu temu poseben pomen. Pojejo ob hrani, v avtu, ko se vozijo v službo, ko osvajajo ženske ... Petje spremlja njihova življenja in njihova življenja so skrita v pesmih starih in novih avtorjev. Toto Cotugno je v eni svojih pesmi tako zapisal: »lasciatemi cantare ... sono un Italiano vero«  (pustite me peti ... sem pravi Italijan). In to drži kot pribito.

Italija je zibelka katoliške cerkve, v samem jedru države se nahaja država Vatikan. 90 odstotkov Italijanov je katolikov in vsi so zelo verni. Krst, obhajilo in birma so za posameznike skoraj obvezni in pomenijo neke vrste obreda prehoda v družbi. Kristusa na križu najdemo v vsaki vladni pisarni, šoli, bolnici in v skoraj vsakem domu.

Poleg petja imajo Italijani radi še vrsto drugih »zabavnih« aktivnosti. Na letvico desetih najljubših dejavnosti bi se tako na deseto mesto uvrstilo igranje na srečo. Stave imajo v italijanski družbi zelo dolgo tradicijo. Že v antiki so bile ob trgovskih poteh in bližini zdravilišč igralnice, kjer so potujoči trgovci in rimski vojaki kockali za denar in druge vredne stvari. Že v antiki so bile ob trgovskih poteh in bližini zdravilišč igralnice, kjer so potujoči trgovci in rimski vojaki kockali za denar in druge vredne stvari.Novoletna loterija je ena najdaljših tovrstnih iger, ravno tako Totocalcio (nogometne stave) in Totip (konjske dirke), ki pa jih zadnja leta nadomešča mrzlično »zasledovanje« milijonov na Superena lotu. Za mnoge Italijane pa ostaja tudi obiskovanje kazinojev redna praksa.

Ljubitelji zagorele kože
Na devetem mestu je sončenje. Skoraj vsaka povprečna Italijanka in mnogi predstavniki moškega spola so mahnjeni na zagorelo kožo. Tako lahko vsako poletje na plažah zasledimo trope Italijanov vseh starosti in oblik, kako se disciplinirano, dobro naoljeni in opremljeni z vrsto pripomočkov ves dan nastavljajo sončnim žarkom, kot da še ne bi izvedeli, da je to lahko tudi škodljivo. Pozimi pa najdejo tako zaželeno zagorelost v enem izmed neštetih sončnih studijev po državi ali pa celo za teden dni odpotujejo v tropske kraje po barvo.

Pogovori in razglabljanja o avtomobilih, motorjih in mobilnih telefonih po zadnji modi so med mladimi Italijani in Italijankami pogosto najpomembnejša tema. O njih razglabljajo cele ure in tekmujejo, kdo ima lepšega, novejšega, hitrejšega, manjšega ali večjega. Te stvari so med mladimi statusni simbol in so za uveljavitev v družbi »skoraj« nujne, zato so na osmem mestu lestvice.

Na sedmem mestu je vsekakor turizem. Italijani radi potujejo tako v bližnje kot tudi v oddaljene kraje. Najbolj so srečni, ko v oddaljenih krajih slišijo govoriti italijansko, saj se končno lahko počutijo kot doma.Najpogosteje potujejo s turističnimi agencijami, ki jim v paketu prodajo prevoz in nastanitev, ponavadi kar v turističnih naseljih pod okriljem agencij, kot je Club Med. Ves dopust preživijo na isti plaži, kamor se pogosto tudi vračajo. Med počitnicami se udeležujejo skupinskih izletov, kjer se lahko družijo z drugimi Italijani. Najbolj so srečni, ko v oddaljenih krajih slišijo govoriti italijansko, saj se končno lahko počutijo kot doma. V bližnje kraje pa potujejo z avtomobili, kjer vsako leto avgusta v cestnih zastojih stoji na milijone avtomobilov.

Poraščena prsa kot znak moškosti
Lepota je za Italijane zelo pomemben dejavnik. Na šestem mestu je tako skrb za zunanjo podobo posameznikov in posameznic. Tako moški kot ženske zelo skrbijo za svoje pričeske, kožo, mišice in depiliranost, čeprav so mnogi moški še vedno prepričani, da so poraščena prsa znak moškosti. Lepotni saloni so v Italiji zato dober posel.

Na petem mestu je fenomen znan kot »la dolce vita«. Italijani radi uživajo življenje in po vzoru znanih ljudi iz italijanske estrade, tudi običajni ljudje sledijo trendom, ki veljajo za priljubljene. Za počitnice izbirajo kraje, ki veljajo za »in« (Milano marittima, Costa esmeralda, Ischia ...), oblačijo se v »in« oblačila, hodijo v »in« restavracije itd.

Televizija je odskočna deska in življenjska želja mnogih deklet.Četrto mesto zasedajo lepa dekleta, brez katerih noben Italijan ne bi več gledal televizije, saj še v tako resnem programu, kot so poročila, ne manjkajo na pol razgaljena dekleta. Televizija je odskočna deska in življenjska želja mnogih deklet. Programi so polni domačih in tujih lepotic, ki v želji po uspehu pomanjkljivo oblečena skačejo, plešejo in se razkazujejo na televizijskih ekranih in mnogokateremu Italijanu burijo misli. Ob koncu leta so trafike polne njihovih seksi koledarjev, ki so v Italiji že leta pravi trend. Znani rek je »nič ni lepšega od lepe ženske«.

Če obstaja nekaj, v čemer Italijani resnično uživajo, je to dobra hrana in najboljša kuhinja je za 99 odstotkov Italijanov prav domača kuhinja. V restavracijah so sposobni sedeti po več ur in navada je, da se med obedom zvrsti več krožnikov, od predjedi, prve jedi, druge jedi pa vse do deserta in »po-deserta«. Poleg domačega jedilnika pogosto radi poskušajo nove okuse. Kljub temu, da radi eksperimentirajo z eksotično hrano, pa nič ne more prekositi krožnika dobrih testenin. Čeprav so italijanske restavracije znane po vsem svetu in jih najdemo tudi tam, kjer Italijanov sploh ni, pa v Italiji sočasno z zadnjimi modnimi trendi cvetijo restavracije z razno »dietno« prehrano. Hrana in dejavnosti ob prehranjevanju zasedajo torej tretje mesto.

Svetovna prestolnica mode
Ker je Milano svetovna prestolnica mode, je ta vpliv viden po vsej Italiji. Versace, Armani in Gucci so imena, ki se znajdejo v skoraj vsaki omari Italijana, ki da nekaj nase. Če rek »obleka naredi človeka« kje res drži, je to v Italiji. Resen poslovnež nosi lepe čevlje in lepo obleko, po možnosti pa se na notranji strani skriva etiketa z znanim imenom. Pri tem sledijo zadnjim trendom modne industrije, informacije pa črpajo iz sveta znanih ljudi, televizije in modnega tiska. Vsak mora biti lepo oblečen, tega se učijo že kot otroci. Moda zaseda torej drugo mesto.

Na samem vrhu stvari, s katerimi se Italijani identificirajo in za katero živi celotna italijanska družba, je nogomet. Na vsakem igrišču, travniku ali trgu srečamo vsaj enega Del Piera, Cannavara ali Gattusa. V italijanski nogometni industriji se letno obrne na milijarde evrov.V italijanski nogometni industriji se letno obrne na milijarde evrov, nogometni stadioni ob nedeljah pokajo po šivih in skoraj ga ni Italijana, ki še ne bi bil na nogometni tekmi - in to velja tudi za nežnejši spol. Maradona je v Neaplju na nivoju samega boga, in ko je Italija postala svetovni prvak leta 2006, je na ulicah praznovala vsa Italija. Ob nedeljah televizijske postaje predvajajo skoraj izključno nogometne vsebine in cele večere razglabljajo o tem, kdo je storil prekršek, komu se je zgodila krivica in kdo bo letošnji prvak. Vsak mladostnik sanja o tem, da bo postal nogometna zvezda, in ko sanje potonejo, nadaljujejo svojo pot na tribunah domačega stadiona kot navijači. Zato nogomet z mirno vestjo umestimo na prvo mesto lestvice stvari, ki Italijane delajo Italijane.

Italijanska kultura je še dosti več od teh desetih stvari, ki so za njih zelo značilne. Našteti vse bi bilo pretežko, saj je Italijanov 58 milijonov in med njimi obstajajo tudi taki ljudje, ki o kulturi ne vedo ničesar, vendar je visoka kultura v Italiji tako rekoč na vsakem koraku in ta se odraža tudi v kulturnih navadah svojih državljanov.

POSLOVNI BONTON

Zunanji videz je pomemben tudi v poslu
Poslovne navade Italijanov so sčasoma prešle na skupno evropsko raven. Po običajih se ne razlikuje pretirano od nemškega, slovenskega ali španskega poslovneža. Kljub temu pa je nekaj stvari, ki jih moramo pri poslovanju z Italijani poznati. Ko smo enkrat vzpostavili stik s podjetjem ali osebo in se dogovorili za srečanje, moramo za uspešen posel imeti v mislih naslednje: Italijani se imajo za dobre podjetnike in bodo posel sklenili samo, če bodo v tem videli dobiček ali korist, zato bo vaša predstavitev morala biti navdušujoča in zanimiva. Prvi vtis je tisti, ki vam bo dal možnost za ponovno srečanje. Vaš zunanji videz bo pri tem imel veliko vlogo, saj človeka prepoznajo že po njegovih čevljih, če pa imate poleg tega še lepo kravato in suknjič, ste na dobri poti. Drugi faktor, ki vas bo pripeljal do želenega cilja, je komunikacija. Italijani so zelo odprt narod in so potemtakem tudi zelo komunikativni. Še posebej na jugu Italije so ljudje zelo prijazni in v dobrem vzdušju zelo hitro pozabijo na vikanje in preidejo na tikanje. Če do tega ne pride, to zelo verjetno pomeni, da vam ne zaupajo in v vaši družbi niso sproščeni. Na prvem sestanku sledijo normam lepega vedenja, na drugem pa vam bo že povsem jasno, pri čem ste.

Lepa in draga ura ni odveč
Na dan sestanka morate imeti na zapestju točno uro in če je poleg tega tudi lepa in draga, boste v sogovorniku neizbežno sprožili zanimanje. Na sestanke se hodi točno, najaviti se morate najkasneje s petminutno zamudo, receptor ali tajnica pa vas bosta lepo sprejela in najavila. Sogovornik vas bo verjetno pustil čakati nekaj časa, zato pa se vam bo ob prihodu povsem posvetil. Ob snidenju se Italijanski poslovneži rokujejo, kar velja za oba spola, vaš stisk roke pa bo pokazal, iz kakšnega testa ste. Pazljivi moramo biti, kako osebo naslovimo. Italijani si po opravljeni fakulteti pridobijo titulo doktor, tako da je to še najbolj skromen naziv, ki ga lahko uporabite.Italijani si po opravljeni fakulteti pridobijo titulo doktor, tako da je to še najbolj skromen naziv, ki ga lahko uporabite. Gospod ali gospa, po italijansko signore - signora, se v poslovnem svetu ne uporablja, saj je to lahko čisto vsak Italijan in je lahko za ljudi na visokem položaju tudi žaljivo. Ljudje, ki se med seboj ne poznajo in se spoštujejo, največkrat uporabljajo nazive kot so dottore (doktor) za diplomirane ljudi, direttore (direktor), commendattore (komendnik), onorevole (spoštovani) za poslance ali bivše poslance, cavagliere (vitez) za plemiče itd. Če boste koga naslovili z višjim imenom, ne bo užaljen, če boste na primer uslužbencu rekli direktor, vas ne bo popravljal, ravno tako vas bo ob vstopu v hotel ali ustanovo skoraj vsak pozdravil z dottore.

Bodite mož beseda
Sestankov se ponavadi udeleži samo oseba, s katero ste dogovorjeni. Morda ima ta s seboj še pomočnika, če je potrebna prezentacija, po novem pa je mnogo mladih poslovnežev izurjenih tudi v opazovanju telesne govorice. Opazujejo, kako se obnašate, kako gestikulirate, kam gledate, v kakšnem položaju imate roke, kako sedite, in na podlagi tega vidi, kdaj ste živčni, če ste samozavestni, iskreni itd. Nekatere firme imajo ljudi, ki so zaposleni samo za tovrstna opazovanja. Sestanki so navadno kratki, na voljo imate povprečno trideset minut, od tega je prvih deset minut rezerviranih za spoznavanje, predstavljanje in kratek pogovor o neformalnih zadevah, ki bo sprostil ozračje. Nato imate še dvajset minut časa, da preidete na bistvo sestanka in izčrpno podate vaše argumente. Posli z Italijani se nikoli ne sklenejo na prvem sestanku, ta je ekskluzivno namenjen samo spoznavanju in predstavitvi ponudbe. Na prvem sestanku se merijo moči, sogovornik vas bo ocenil, ocenil bo vaš potencial in vašo ponudbo.Na prvem sestanku se merijo moči, sogovornik vas bo ocenil, ocenil bo vaš potencial in vašo ponudbo. Nato sledi še vsaj eno srečanje, v katerem se preide na točke, ki zadevajo posel. Če je ponudba dobra in če bo vaš sogovornik ocenil, da bo od tega imel dovolj koristi, si lahko podpis pogodbe obetate v kratkem času. Bistvo sestankov se beleži v kroniko, piše se nekakšen »pro memoria« o vsem, kar zadeva številke in obljube glede posla, tako da se ob prihodnjem srečanju lahko debata nadaljuje od tam, kjer ste končali. Tukaj morate paziti, da se držite tega, kar ste rekli ob prvem srečanju, namreč če boste spreminjali, kar ste izrekli, vas bodo hitro imeli za nekoga, ki ni zanesljiv in s katerim bodo problemi. Držite se tega, kar ste obljubili, in bodite pošten sogovornik, tako boste pridobili na zaupanju in dobrih odnosih, ki so pri Italijanih zelo cenjena vrlina.

V podjetjih se Italijani držijo dokaj stroge hierarhije. Preden boste prišli do generalnega direktorja, se boste zelo verjetno morali najprej obrniti na katerega od šefov oddelka, ki vas zanima. V podjetjih se Italijani držijo dokaj stroge hierarhije.Kljub temu pa boste na neformalnih srečanjih ali kosilih zelo verjetno opazili, kako se ob debatah prerekajo in govorijo en čez drugega, in to v tako visokih tonih, da je lahko včasih tudi moteče. Ob pogovorih se držite splošne olike in kulture in o temah, ki jih ne razumete, raje ne razglabljajte in ne postavljajte svojega mnenja, še posebej kadar nanese beseda na politične teme. Med desnico in levico je v Italiji velik prepad in po zadnjih volitvah, kjer se je pokazala razdvojenost Italijanov, je izbira strani lahko za vaš posel tudi usodna. Raje se držite splošnih tem, na primer športa, avtomobilizma, mode, potovanj ali česa drugega, nikakor pa ne posegajte v osebne zadeve z vprašanji o zaposlitvi, zaslužku, družinskem življenju, zgodovini ali invaziji na Irak.

Poslovna darila in italijanska vraževernost
V italijanskem poslovnem svetu ni tabujev, ki bi se jih morali držati. Na splošno se morate držali le lastnega dobrega okusa in pravil lepega obnašanja. Vizitke se v Italiji zelo pogosto uporabljajo. Italijanski poslovneži imajo navadno dve kartici, eno formalno s poslovnimi podatki in eno z bolj osebnimi podatki za manj formalne priložnosti. Na družabnih srečanjih se kartice navadno ne izmenjujejo, saj te pogosto ostanejo neopažene in v najboljšem primeru končajo v kakšnem skritem žepu. Na formalnih srečanjih pa se kartice izmenjavajo, in sicer iz roke v roko ali pa jo po mizi potisnemo do sogovornika. Italijanski stil poslovnih kartic ali vizitk je preprost, navadno dvobarven bel in črn z najnujnejšimi podatki.

Poslovna darila so bolj izjema kot pravilo, če pa kasneje hočete izraziti svojo naklonjenost ali se zahvaliti, ne podarjajte daril z osebno vsebino. Ure ne podarjajte, saj ima vaš italijanski poslovni partner skoraj gotovo boljšo uro, kot ste mu jo vi podarili.Ure, na primer, ne podarjajte, saj ima vaš italijanski poslovni partner skoraj gotovo boljšo uro, kot ste mu jo vi podarili. Tudi kravate ne podarjamo saj morda ne bo po njegovem okusu. Raje se držite bolj neosebnih, preprostih daril, morda steklenice ali zaboja vina visoke kakovosti, kozarca domačega medu ali kakšne druge tipične slovenske specialitete ali proizvoda, ki ga bo vaš poslovni partner gotovo cenil. Če boste podarjali rože,  jih vedno podarite v parnem številu, na primer šest ali dvanajst, še posebej če podarjate vrtnice. Izogibajte se darov s številom sedemnajst, saj so Italijani zelo vraževerni in to število pomeni veliko nesrečo. Enako velja paziti z ogledali, saj razbito ogledalo prinese sedem let nesreče. Vsekakor so darila vedno sprejeta  z dobro voljo, še posebej ko so v bližini prazniki.

Če je bilo včasih zelo v modi, da se sestanki zaključujejo za mizo ob kosilu ali večerji, je danes praksa malo drugačna. Dosti Italijanov je na raznih dietah, tako da je dobro, da se pred povabilom na kosilo pozanimate, kakšne so njihove prehranjevalske navade.Povabilo na kosilo ni obvezno, vedno bolj pogosto je, da poslovneži nimajo časa in si raje privoščijo hiter obed ali odhitijo naprej po opravkih. Poleg tega jih je dosti tudi na raznih dietah, tako da je dobro, da se vnaprej pozanimate, kakšne so njihove prehranjevalske navade. Če vam povabilo na kosilo ali večerjo zavrnejo, tega ne jemljite osebno, če pa povabilo zavrnejo dvakrat, jim naslednjič tega več ne ponujamo, saj bi v nasprotnem primeru bilo videti preveč vsiljivo. Če pa povabilo sprejmejo ali vas na kosilo povabijo oni, se vam obeta zabavno in dolgo posedanje za mizo.

ANEKDOTA

Moji sogovorniki so se vsi strinjali, da Italijani obožujejo, če te lahko pogostijo. Mojca Kogej, ki je na portoroški Internavtici delala za eno od italijanskih podjetij, ki prodaja navtično opremo in plovila, je pripovedovala o zabavni anekdoti, povezani z italijansko mentaliteto. Med razstavo se je sredi popoldneva približevala spomladanska nevihta. Ob toplem južnem vetru so se na nebu nad Portorožem začeli zbirati gosti temni oblaki. Kot poznavalci vremenskih razmer so razstavljalci pričeli pospravljati razstavne prostore in v evforiji so začeli zapuščati prizorišče, da bi se zatekli v zavetje pred dežjem. Italijani iz podjetja Nautimarket pa so vsi veseli iz kombija pričeli prinašati hrano, pijačo, dodatne stole in mize, saj je to pomenilo, da se končno lahko sprostijo. Pod šotorom so v dežju jedli, pili in se ob glasbi zabavali vse do večernih ur. Podobno se je zgodilo, ko so na koncu sejma odšli na kosilo v eno izmed znanih restavracij na slovenski obali. Kosilo se je zavleklo do večerje in plačali so več, kot so na sejmu sploh zaslužili. Neven Winkler, ladijski broker za agencijo Capris, pa mi je povedal, da je njihova stranka iz Genove skoraj znorela od veselja in cele mesece vsem naokoli hvalila njihovo prijaznost, ko so mu za darilo prinesli steklenico domačega žganja zavitega v časopisni papir. V zameno je njihovo podjetje dobilo posel, veliko spoštovanja in dobrih prijateljskih odnosov, ki seveda pridejo na dan, ko za mizo cele ure debatirajo in se smejijo v prav sproščenem in nič kaj dosti poslovnem ozračju. Sedaj je to postala redna praksa in tako vsakič, ko se srečajo, ne smejo pozabiti s seboj prinesti steklenice dobrega žganja. Včasih so enostavne stvari vredne več kot tiste z bliščem.