IRAN

VESNA KURALT

Med prijatelji

DOBRO JE VEDETI
Spreobrnitev v islam
Muslimanska revolucija
Farsi ali perzijščina
Dve plati življenja

POSLOVNI BONTON
Njihov petek je naša nedelja
Reklamira se samo islam
Poslovni partner nas povabi
Česa ne nosim v Iran
Kako se obleči
Neizmerna gostoljubnost
Igrajte njihovo igro
Riževa pojedina
Kdo je kdo?
Iranska družina je svetinja
Mali triki velikih mojstrov
Zaupanje je ključno
Za prijatelje si je treba čas vzet'

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Perzijo, eno najstarejših civilizacij na svetu, danes poznamo kot Iran. Beseda je perzijskega izvora in izhaja iz imena indoevropskega ljudstva Arijcev, ki so se okoli 1300 pred našim štetjem skupaj z Medijci naselili na tem prostoru. Dediščina Perzije je bistvenega pomena, zato boste z njenim poznavanjem ustvarili velik vtis spoštovanja iranske kulture. (Več o tem lahko preberete v knjigi Jugozahodna in južni Aziji, ki jo je uredil Marjan Kuršič, ali pa posežete po raznih potopisnih priročnikih.) Zadnjo sredo pred novim letom vsaka družina zakuri ogenj. Čezenj morajo nato skakati, da se s tem očistijo grehov in vsega zlaIz časov Perzije se je ohranila tudi religija, zoroastrstvo, ki se imenuje po preroku Zoroastru (grško Zaratustra). Prikazal naj bi se mu Ahura Mazda, svetli bog, in ga pregovoril v vero v enega boga. Danes je teh vernikov le še okrog 20.000, saj je ajatola Homeini vse verske manjšine preganjal. Vendar stara tradicija ni povsem pozabljena, dobila je le novo obliko. Zadnjo sredo pred novim letom, denimo, vsaka družina (tudi muslimani) zakuri ogenj. Čezenj morajo nato skakati, da se s tem očistijo grehov in vsega zla. Tako vstopijo očiščeni v naslednje leto. 

Spreobrnitev v islam
Arabci so v svoji invaziji v notranjost Azije versko spreobrnili mnoga ljudstva, med drugim tudi Perzijce. Čeprav so arabci suniti, pa Iranci pripadajo šiitski veji islama. Po njihovem nauku izvirajo imami (pravi voditelji islama) neposredno od Alija, torej od krvnih potomcev Mohameda. Ne mešajte Arabcev z Iranci, saj je to za njih velika žalitev.Šiiti ne priznavajo vladavine prvih treh sunitskih kalifov in sune (sunitskih pravnih norm), Alija ter njegovega sina Huseina pa častijo kot mučenika. Zato ne mešajte Arabcev z Iranci, saj je to za njih velika žalitev. Ponosni so na svojo arijsko dediščino, prav tako pa se njihova vera močno razlikuje od sunitskega islama Arabcev.

Muslimanska revolucija
V začetku 20. stoletja so zaloge nafte obljubljale nagel vzpon države, vendar so se ameriški politiki in tujemu, zahodnemu načinu življenja, ki ga je uvajal šah Reza Pahlavi, uprli muslimani, na čelu z ajatolo Ruhola Homeinijem. Revolucija je dosegla strmoglavljenje šahovega režima 1979 in ustanovili so prvo islamsko republiko na svetu. Ta je spravila Iran v spore z drugimi muslimanskimi državami, ki so se bale širitve revolucije. Sledila je osemletna vojna z Irakom, imenovana tudi zalivska vojna. Padlo naj bi kar milijon Irancev. Država je takrat preživljala težke čase, saj je revoluciji sledil tudi pravi »baby boom«. Z izgubami v vojni in uničeno industrijo ter razdejanimi mesti so težko preživljali tolikšen naravni prirastek. (Več o stanju med in po revoluciji ter njenih posledicah piše Uroš Lipušček v knjigi Iran proti Iranu in drugih delih.)

Farsi ali perzijščina
Iranski jezik se imenuje farsi ali včasih parsi, ki je v bistvu sodobna perzijščina. Razvila se je iz jezika Arijcev in ima zato indoevropske korenine. V času arabske invazije pa so Perzijci poleg religije prevzeli tudi številne arabske besede in arabsko pisavo. Zanjo je značilno, da ne zapisuje samoglasnikov, zato je njeno branje še težje. Tako ali tako pa je tujcu že na prvi pogled dokaj nenavadna.

Dve plati življenja
V Iranu se javno in zasebno življenje močno razlikujeta. V javnosti se strogo držijo pravil šeriatskega prava. Tudi Evropejcem tu ne priporočam uživanja alkohola in svinjine, ki sta najstrožje prepovedana, ker s tem izkazujemo svoje nespoštovanje do iranske kulture. Poseben je tudi čas ramadana, njihovega posta. V tem času se med sončnim vzhodom in zahodom odpovejo hrani, kajenju in spolnim odnosom. Po sončnem zahodu pa se je dovoljeno pregrešiti. Na splošno spoštujejo tudi kodeks oblačenja in ločitev javnih prostorov po spolih. Otroci se družijo le v vrtcu, šolajo pa se ločeno. Celo avtobusi so razdeljeni. Sprednji del pripada moškim, zadnji pa ženskam. Četudi bi bili v moškem delu vsi sedeži prazni, se nobena ženska ne bo usedla tja. Izjema so taksiji, kjer ni omejitev glede sedežev. Na žalost pa ženska še vedno velja le za polovico moškega. Če povoziš žensko, si tako ubil le pol moškega, zato se tudi kazen za to dejanje razpolovi.

Ženske doma niso zakrite, v premožnejših okoljih se na kakšnih domačih zabavah celo oblečejo po zadnji modi. Pogosto se umaknejo tudi v gore, kjer družbenega nadzora skoraj ni, zato tam lahko počnejo kar želijo. Seveda vse to ne velja za najbolj goreče vernike.

POSLOVNI BONTON

Njihov petek je naša nedelja
Delovni teden v Iranu poteka nekoliko drugače. Sobota je prvi delovni dan v tednu. Njihov delovni čas je praviloma od osmih do štirih popoldne. Dobro je tudi vedeti, da je popoldne odprtih malo trgovin. Ob petkih pa je vse zaprto, saj je petek muslimanski gospodov dan. Ni pa to edino nenavadno štetje. Leta štejejo od Mohamedove smrti.Tudi leta štejejo drugače, in sicer od Mohamedove smrti. Tako so letos praznovali novo leto 1387, in sicer na prvi spomladanski dan, to je 21. marec. Dan prej pa praznujejo cerkveni in posvetni praznik, in sicer rojstvo Mohameda in dan nacionalizacije naftne industrije.

Reklamira se samo islam
Tržno komuniciranje je v Iranu slabo razvito. Šele v zadnjem času se pojavljajo oglasi za različne izdelke. Pred tem so se z različnih javnih panojev smejali le razni verski dostojanstveniki, poznali so torej le oglase verske narave. Na nacionalnem radiu in televiziji pravzaprav sploh ni bilo reklam. Zaradi teokratskega vladanja verjetno še dolgo ne bodo oglaševali alkohola, ženskih oblačil in drugih izdelkov, ki niso v skladu z muslimansko vero.

Poslovni partner nas povabi
Če želimo odpotovati na poslovni obisk v Iran, si moramo najprej priskrbeti vizo. Za daljše potovanje potrebujemo povabilo poslovnega partnerja, ki poskrbi za vizo in dovoljenje za vaš obisk.V primeru krajšega potovanja (do 72 ur) lahko le posredujemo osebne podatke in natančen načrt potovanja poslovnemu partnerju, ki to skupaj s fotokopijo potnega lista posreduje iranski policiji in letališču. Nato si vizo lahko preprosto uredimo na letališču, stane pa od 35 do 50 evrov. Za daljše potovanje prav tako potrebujemo povabilo poslovnega partnerja, ki poskrbi za vizo in dovoljenje za vaš obisk. Vsa potrdila pa nato posredujete na iransko veleposlaništvo na Dunaju skupaj z zahtevanimi obrazci in potnim listom, in sicer po pošti ali osebno.

Česa ne nosim v Iran
S seboj na poslovno potovanje ne smete nositi ničesar, kar je prepovedano z islamski zakoni. To so seveda vse alkoholne pijače, svinjina, pornografski material, hazardersko orodje (na primer karte) in vizualni material, ki nasprotuje državni ureditvi Irana. Prepovedan je uvoz orožja in eksploziva ter narkotikov. Zanimivi pa so tudi ukrepi, ki ščitijo domačo industrijo. Ti omejujejo uvoz izdelkov in storitev, ki so podobni domačim proizvodom, in sicer z nadpovprečno visokimi dajatvami na carini, ki jih spremljajo še drugi dokaj zapleteni postopki.

Kako se obleči
Najpomembnejše je, da ne kažemo gole kože. Posebej to velja za ženske, ki morajo prav tako skriti svoje lase, in sicer z ruto, plašči pa jim morajo segati vsaj čez kolena. Obvezen kos ženske garderobe so tudi nogavice. Ličenje nasploh ni zaželjeno. Moški nimajo tako strogega kodeksa oblačenja. Oblečeni so lahko po evropski modi, mogoče celo brez kravate, saj z zahodno tradicijo ne gre pretiravati. Ne nosite pa kratkih rokavov kljub vročemu podnebju, vsaj v začetku poslovnih stikov, ker s tem pokažete svoje spoštovanje do iranskega načina življenja.

Neizmerna gostoljubnost
Že na letališču vas bo pričakal gostiteljev šofer ali sodelavec, ki vas bo odpeljal v hotel in vas naslednji dan ob dogovorjeni uri tudi prišel iskat. Naj vas ne preseneti dejstvo, da bo ta oseba čezmerno ustrežljiva in vam bo poskušala kar naprej nekaj pomagati, čeprav pomoči niti ne potrebujete. Opozarjam tudi, da zna biti vožnja precej kaotična. Če pa si morate prevoz urediti sami, se tolerira zamuda do ene ure, saj je promet v Teheranu res nepredvidljiv. V poslovni stavbi bo vse v znamenju vašega obiska. Odpeljali vas bodo v sejni prostor, poln cvetja, peciva in sadja, kjer vas bo skoraj pretirano postregel strežnik, ki bo iz verskih vzrokov vedno moški. Obvezno vam bo ponudil pravi čaj, ki je iranska tradicionalna pijača. Vljudno ga popijte, četudi vam ni všeč, saj jih lahko s tem užalite. Kava je v iranskem poslovnem svetu prava redkost, zato lahko zanjo prosite šele, ko boste poslovne partnerje že dobro poznali. Kava je v iranskem poslovnem svetu prava redkost, zato lahko zanjo prosite šele, ko boste poslovne partnerje že dobro poznali.Pričakal vas bo tudi nekdo od zaposlenih, ki zna angleško, in vam sporočil, da bo gostitelj kmalu prišel. S svojo zamudo vam namreč kaže svojo pomembnost. Končno se pridruži vrh podjetja, in sicer s toplim pozdravom, kateremu sledi ponovna postrežba strežnika. Včasih bodo vsi zbrani čakali, da se prvi usedete, zato pazite, da se ne obotavljate predolgo.

Igrajte njihovo igro
Vseskozi bodite vljudni in se iskreno zahvalite za vsako malenkost, saj vas potencialni poslovi partnerji pozorno opazujejo in ocenjujejo. O poslih boste na začetku govorili le bežno ali celo nič. To pride na vrsto kasneje. Odlično namreč znajo presoditi sogovornika. Na začetku ne postavljajte vprašanj, ampak pustite njim, naj vodijo pogovor. Dovolite jim, da izvejo čim več o vašem podjetju in državi, vendar kljub temu odgovarjajte kratko in jedrnato, predvsem pa s prijaznim nasmeškom. Testirali vas bodo, koliko poznate Iran, njegovo zgodovino in njihovo podjetje. O poslih boste na začetku govorili le bežno ali celo nič. To pride na vrsto kasneje.

Riževa pojedina
Kosila so prvi dan ponavadi organizirana kar v sejni sobi, kamor pripeljejo obilico najboljše hrane. Za iransko hrano je tipičen riž, s katerim lahko jemo različne omake in meso. Pomembno je, da si vzamete čas! Predviden čas za kosila je od dvanajste do druge ure, zato ne priganjajte nazaj na sestanek. Raje pohvalite njihovo hrano in se pozanimajte, kako se jo pripravi.

Kdo je kdo?
V Iranu je trenutno korupcije zelo veliko, vsaj v državnih podjetjih, zato morate ugotoviti, kdo je glavni. Ni nujno, da je to vedno generalni direktor. Tistemu morate posvetiti največ pozornosti, saj vam najvplivnejši v podjetju najlažje priskrbi posel, kljub temu pa ne verjemite nikomur, ki trdi, da lahko dokončno uredi posel. V Iranu je korupcije veliko, vsaj v državnih podjetjih, zato morate ugotoviti, kdo je glavni.Pričakovati morate tudi ugovore v stilu, da so ostali, torej konkurenca, bistveno cenejši ter jim ponujajo boljše pogoje in podobno. Mirno zagovarjajte svoje stališče in zagotovite kakovost. Vzemite si čas za premislek, ko odgovarjajte na zavita vprašanja. Z informacijami bodite previdni in raje ne preveč radodarni.  Prav tako jih ne posiljujte z vizitkami. Počakajte, da vam najprej oni ponudijo svoje.

Iranska družina je svetinja
Ne sprašujte preveč po njihovem zasebnem življenju, saj se vas to ne tiče. Če pa vas Iranec sam povabi na svoj dom ali vam kaj zaupa, to hvaležno sprejmite. Na obisku ali nasploh v ženski družbi morate paziti, kaj govorite in počnete. Načeloma se ženske ne rokujejo, če pa vam že ponudi roko, je ne zavrnite. Drugače se morate le rahlo prikloniti z glavo in prijazno pozdraviti. Ženska ima posebno mesto in je zelo spoštovana, zato nikoli ne dražite Irancev s kakršnimikoli negativnimi ali celo žaljivimi izjavami na to temo. Kasneje, ko že bolje poznate družino iranskega partnerja, lahko ob obisku prinesete darila njegovi ženi in s tem pokažete, da jo cenite, kar laska tudi njemu. Ta darila naj bodo le kakšna pozornost v obliki parfuma, čokolade ali rute. Nikakor ne prinašajte ničesar v nasprotju z njihovo kulturo. Distanca do zasebnega življenja pa se kaže tudi v dejstvu, da morate iranske poslovneže imenovati izključno s priimkom. Ne glede na to koliko časa poslujete, ne smete uporabljati osebnih imen.

Mali triki velikih mojstrov
Njihovo povpraševanje je vedno pretirano, saj z večjo količino zbijajo ceno. V Iranu ne poznajo fiksnih cen, zato morate računati na popust. Pazite, kakšno ceno boste postavili, saj je od takrat lahko le še nižja. Še vedno poslujejo po bazarističnem modelu in med pogajanji skorajda barantajo. Večina poslov se sklene ustno. Uradni dokumenti in pogodbe so zanje le formalnost zahodnega sveta. Zato vključite v ceno vse svoje stroške, svetuje Franc Lenhart v Priročniku za poslovanje z Iranom, saj vam bodo skušali naprtiti še druge (razni servisi, transport), čeprav plačilo ni nikoli problem. Že dogovorjeno bodo večkrat spreminjali, podpisi pogodb in pisemskih zapisov jim ne gredo najbolje. Pravzaprav se večina poslov sklene ustno. Uradni dokumenti in pogodbe so zanje le formalnost zahodnega sveta. Svoja naročila bodo pogosto oddali zadnji hip in takoj zahtevali ponudbo. Vedno vam bodo dali vedeti, da boste imeli z njimi polne roke dela. Kljub vsemu ne izgubljajte glave, v Iranu čas in denar nista tako pomembna kot zanesljiv poslovni partner.

Zaupanje je ključno
Na iranski trg se splača odpraviti dolgoročno, saj je poslovne odnose potrebno venomer negovati. Vendar ti odnosi niso le navidezni. Po začetnem zasliševanju in seciranju, ki ga prestane le zaupanja vreden človek, se med partnerji pogosto stkejo tudi prijateljski odnosi. Iranci pravijo: »Če ima moj prijatelj nesrečo, jo imam tudi jaz.« Ti bodo vedno pomembnejši od posla, kar nam nazorno pokaže naslednja prigoda. Petra Barliča, managerja iz Iskre MIS, je poslovni parter iz Irana nekoč prosil za uslugo. Iz Teherana naj bi odnesel 250 tisoč mark in jih položil na banko v Nemčiji. Vse naj bi bilo že urejeno. Tipičen Evropejec je seveda takoj predlagal, da podpišeta o tem nek dokument. Iranec pa mu je odgovoril, da ve, komu daje denar v roke. Slovenec je še vedno vztrajal, naj ne bo naiven, da vendar potrebuje neko dokazilo, saj lahko pride tudi do ropa ali česa podobnega. Iranec pa mu je mirno razložil: »Če ima moj prijatelj nesrečo, jo imam tudi jaz.«

Za prijatelje si je treba čas vzet'
Poslovne odnose morate venomer vzdrževati, in sicer s telefonskimi klici, elektronsko pošto ter s poslovnimi obiski in vabili. Pazite, da ne boste zanemarjali iranskih poslovnežev, saj potrebujejo vsaj toliko pozornosti, kot jo izkazujejo.Iranski poslovneži namreč kar radi potujejo v nove dežele. Telefonski klic nikakor ne sme biti opravljen v naglici. Izmenjati si morate vse vljudnostne fraze in se zanimati, kaj se godi v Iranu. Če se dalj časa ne oglasite svojim poslovnim partnerjem, lahko pričakujete nekakšno reklamacijo z njihove strani. Ta niti ni nujno vedno resnična. Zato pazite, da ne boste zanemarjali iranskih poslovnežev, saj potrebujejo vsaj toliko pozornosti, kot jo izkazujejo, to pa ni malo.

ANEKDOTA

Na nekem sestanku v Iranu poslovni sodelavec, ki je sedel poleg Franca Lenharta, podjetnika iz Maribora, ni mogel zadržati smeha, ko je videl liste pred njim. Gledal je naročilnico v slovenskem jeziku, kjer je v razpredelnici v vsaki vrstici pisalo kos. V farsiju pa to pomeni ženski spolni organ. Vodja sestanka je izgred najprej ignoriral, nato pa nespoštljivega sodelavca poslal iz sejne sobe rekoč, da je to resen sestanek.

Fotografije: Peter Barlič.