Medkulturni vodnik Spletni poslovni priročnik za srečanja s tujimi ljudmi in navadami

FRANCIJA

BLAŽ PURNAT

Dežela vrhunske gastronomije, kulture in seveda francoščine

DOBRO JE VEDETI
Vive la France!
Od kromanjonca do raket Ariane
Kdo je pravi Francoz?
Ali je pomfrit res francoski?

POSLOVNI BONTON
Parlez-Vous français?
Točnost je lepa čednost ter obleka naredi človeka
O čem govoriti na sestanku
Potek pogajanj
Poslovna darila, vizitke in poslovno kosilo

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Vive la France!

Francija je dežela, ki je z svojo zgodovino, kulturo in tudi filozofijo močno vplivala na svet, kakršnega poznamo danes. Ni samo največja dežela Evropske unije, temveč je tudi pomembna svetovna in gospodarska velesila. To, da je obdana s kulturno tako različnimi državami, kot so Španija, Andora, Italija, Švica, Nemčija, Luksemburg, Belgija in Velika Britanija, nam lahko pove, da je francoska identiteta nastala kot zmes mnogih vplivov.

Za Francoze velja stereotip, da so arogantni, imajo o sebi najboljše mnenje, zviška gledajo na ostale, skratka se radi delajo »Francoze«. Ta predstava o njih izvira predvsem iz zgodovine, največ iz časa Napoleonovih osvajanj, in iz dejstva, da Francozi ne govorijo toliko drugih tujih jezikov. In res, Francija je še ena redkih trdnjav v Evropi in v svetu, ki se upira prevladi angleščine in še vedno vztrajajo na francoščini, na katero so tako zelo ponosni. Prav tako so veliki ljubitelji kulture, ki pri človeku ne vzbuja samo zabave, ampak tudi intelektualno razmišljanje. Veliko ljudi po svetu, vajenih preproste ameriške pop kulture, ne razume francoskega okusa za glasbo, gledališče, knjige in ostale kulturne razvade.Zato veliko ljudi po svetu, ki so navajeni preproste ameriške pop kulture, ne razume francoskega okusa za glasbo, gledališče, knjige in ostale kulturne razvade. Prelepe francoske pokrajine, ki si med sabo ne bi mogle biti bolj različne, in mesta z večstoletno zgodovino imajo določen šarm, ki je že v preteklosti privabljal osvajalce, umetnike in tudi navadne ljudi. Zato ne preseneča podatek, da je Francija po številu turistov na prvem mestu v svetu. Zaradi vsega tega torej ne gre zameriti Francozom njihovega ponosa in ljubezni do domovine.

Od kromanjonca do raket Ariane
Že v pradavnini so bile tam prisotne mnoge človeške naselbine. Najbolj znan je tako imenovani kromanjonski človek, ki je živel pred 40.000 leti. Skozi naslednja stoletja pa so skozi deželo drvele trume najrazličnejših osvajalcev, ki so vsak na svoj način pustili svoj pečat. Prvi so bili keltski Galci katerim so kmalu zavladali Rimljani pod vodstvom Julija Cezarja. Rimska nadvlada je pustila zelo močan pečat v deželi. Latinska kultura je prodrla v vse pore življenja, nenazadnje se je tudi francoščina razvila na podlagi vulgarne latinščine. V 4. in 5. stoletju so začela na območje Galije vdirati germanska plemena, ki so končala nadvlado Rimljanov in zavladala najprej z dinastijo Karolingov ter kasneje Kapetingov.

Slednja je postopoma zavladala večjemu deležu francoskih pokrajin in pod njo je doživela Francija velik kulturni in gospodarski razcvet, ki ga je začasno sicer prekinila kuga oziroma »črna smrt« in stoletne vojne, a ta se je v času renesanse spet nadaljeval.

Za časa Ludvika XIV. je država dosegla vrhunec na kulturnem in institucionalnem področju, kar so ji zavidale mnoge evropske države. Država je poleg vsega tega tudi širila svoj kolonialni imperij. Ker sta postala plemstvo in cerkvena oligarhija vse preveč požrešna in izkoriščevalska, se je ljudstvo na čelu z meščanstvom uprlo.

Z revolucijo leta 1789 so odpravili monarhijo in sprejeli številne institucionalne reforme. V tem času se je na vrh države povzpel mladi Napoleon Bonaparte, ki  je Francijo popeljal na osvajalni pohod po Evropi. Po porazu pri Waterlooju je sledilo politično nestabilno obdobje, ko so se mnogokrat zamenjali različni tipi vladavine: od monarhije, imperija do republike.
V 19. in 20. stoletju se je Francija začela hitro modernizirati. Glavni problem, s katerim se bo morala Francija v prihodnje soočiti, je etnična razdrobljenost in njena integracija v sodobno multikulturno družbo. Izgradnja železniškega sistema, vojaška obveznost in reforme na področju šolstva so med ljudmi pomagale ustvariti zavest o skupni francoski identiteti. Konec 19. in v začetku 20. stoletja je Francijo zaznamovalo rivalstvo z Nemčijo, katerega glavni problem je bilo vprašanje Alzacije in Lorene. Rezultat tega rivalstva sta bili dve svetovni vojni.

Medsebojna nesoglasja so zatem premostili z obuditvijo ideje o združeni Evropi. Tako je Francija ena izmed ustanoviteljic Evropske unije in skupaj z Nemčijo tudi njena gonilna sila. Danes ostaja država ena vodilnih v svetu na področju visokih tehnologij (letalska industrija, raketna industrija, industrija visokotehnoloških izdelkov), kulture (glasba, film) in turizma. Glavni problem, s katerim se bo morala v prihodnje soočiti, pa je etnična razdrobljenost družbe in njeno integracijo v sodobno multikulturno družbo.

Kdo je pravi Francoz?
Francija obiskovalca vedno znova preseneti z svojo večplastnostjo in raznolikostjo. Dežela je ujeta med svetovljanstvom mest in podeželsko konzervativnostjo. Prav tako se na eni strani kažejo močna individualnost posameznih regij, po drugi strani pa institucije republike ustvarjajo videz močne centraliziranosti države. Turbulentna zgodovina ni pustila samo prelepih arhitekturnih dosežkov in zgradb, ampak je tudi ustvarila francosko identiteto, kakršno poznamo danes. Turbulentna zgodovina ni pustila samo prelepih arhitekturnih dosežkov in zgradb, ampak je tudi ustvarila francosko identiteto, kakršno poznamo danes. Večinski narod, Francozi, so v glavnem zmes treh glavnih vplivov: keltskih Galcev, latinskih Rimljanov in germanskih Frankov. Seveda pa ne smemo pozabiti še številnih drugih skupin, ki so prispevale k izoblikovanju današnje podobe prebivalstva. Tako so se v različnih stoletjih na področje Francije iz najrazličnejših vzrokov priseljevali Judje, Španci, Portugalci, Poljaki, Italijani in nenazadnje prebivalci iz nekdanjih francoskih kolonij po svetu.

Francoski popis prebivalstva je kljub pisanosti populacije danes eden redkih, ki ne vključuje vprašanja o etnični in verski pripadnosti. Pomembnejša kot pripadnost neki etnični skupini naj bi bila zavezanost in zvestoba načelom republike, katere geslo je svoboda, enakost, bratstvo. Tako naj bi bil Francoz vsak, ki se rodi v Franciji in spoštuje načela, ki so bila pridobljena s francosko revolucijo. Ampak, kot vemo, je resnica mnogokrat drugačna. Danes so tudi potomci nekdanjih migrantov, predvsem tistih iz Magreba in ostalih delov Afrike, obravnavani oziroma videni kot imigrantje, kljub temu da so rojeni v Franciji in je edini jezik, ki ga zares obvladajo, le francoščina. V večinskem narodu je še veliko takšnih, ki teh prebivalcev ne bodo sprejeli kot enakovrednih državljanov, kar gre deloma pripisati tudi njihovi nepripravljenosti integriranja v francosko družbo. Kljub vsem težavam so vse te kulture sposobne sobivati skupaj na istem prostoru, saj je Francija že od nekdaj veljala za deželo, kjer so se mešali na prvi pogled nezdružljivi vplivi.  

Ali je pomfrit res francoski?
Francoska kuhinja je še eno izmed področij, na katerega so Francozi zelo ponosni. In to upravičeno. Treba je vedeti, da ne obstaja neka univerzalna francoska kuhinja, temveč se jedi zelo razlikujejo glede na pokrajino. Kar je poznano v veliki večini regij so siri in vina; in seveda ne moremo iti mimo baguette oziroma po naše francoske štruce. Njena paličasta oblika naj bi izvirala iz časa Napoleonovih osvajanj, ko so vojakom na fronto pošiljali hrano, in kruh se je lažje dalo privezati okoli konjskega trupa, če je imel paličasto obliko.

Francoska vina so znana po svoji kvaliteti in raznovrstnosti. Mnogo različnih francoskih vinorodnih območij je svetovno znanih, in s tem so znana tudi vina, ki jih proizvajajo. Isto velja za sire. Potrebno pa je omeniti še eno jed, ki jo velika večina povezuje s Francijo. To je francoski krompirček oziroma pomfrit. Ampak ta ni nastal v Franciji, temveč Belgiji. Kot lepo kaže primer pomfrita, ne gre preveč stereotipno gledati na  prehrano in prehranjevalne navade Zato ne bodite presenečeni, če niso vsi Francozi ljubitelji bodisi sirov bodisi vin. Tudi sam sem na svojem popotovanju po Franciji srečal domačine, ki sploh ne jedo sira. Tudi ljudje, ki ne marajo vin, niso maloštevilni. Predvsem gre tukaj za številčno muslimansko skupnost, ki tudi sestavlja sodobno francosko družbo. In z njimi tudi njihove prehranjevalne navade in vplivi postajajo del francoskega vsakdanjika, saj je veliko mladih Francozov danes strastnih ljubiteljev falafla in kebaba.

  

POSLOVNI BONTON

Parlez-Vous français?

Poslovni bonton je v Franciji močno povezan s francosko kulturo in posledično s francoskim načinom življenja. Kultura je tako močno vplivala na življenje, da brez poznavanja le te ne gre računati na večje uspehe pri sklepanju poslov z Francozi. Zelo dobro je, če pokažemo naš trud in spregovorimo vsaj nekaj besed v francoščini, če že jezika ne govorimo. Zelo dobro je, če pokažemo naš trud in spregovorimo vsaj nekaj besed v francoščini, če že jezika ne govorimo. Tudi iz svoje izkušnje lahko povem, da mi je uporaba mojega skromnega znanja francoščine velikokrat odprla vrata. Neki uslužbence v Lyonu mi je na moje vprašanje, postavljeno v francoščini, celo odgovoril nazaj v angleščini. Najbrž je takoj opazil, da nisem Francoz, in mi je glede na moj trud s francoščino takoj prijazno pomagal v angleščini. Če pa jezik govorimo tako dobro, da ga lahko že uporabljamo v pogajanjih, moramo biti pazljivi na to, da uporabljamo vikalno obliko vous in ne tu. Poleg tega moramo biti tudi pazljivi pri naslavljanju osebe. Ženske naslavljamo z madame, medtem ko moške z imenom in priimkom oziroma v času pogajanj samo s priimkom.

Točnost je lepa čednost ter obleka naredi človeka
Ker prihajajo Francozi z romanskega kulturnega okolja, jim ne gre zameriti manjših odstopanj od dogovorjenega roka sestanka. Po izkušnjah mojega sogovornika iz Sanofi-Aventisa je ta zamuda ponavadi okoli deset minut. Čeprav pa je tudi res, da se v poslovnem svetu kar držijo dogovorjenega časa. Dobro je to, da skušamo biti točni vsaj mi. Francija je dežela visoke mode, zato ne preseneča, da je tudi na področju poslovnega protokola obleka zelo pomemben faktor. Poslovne obleke naj bi bile iz kvalitetnejših materialov in značilna je konzervativnost v oblačenju. Moški naj bi nosili temne obleke in kravate. Posebej slednja naj bi bila zelo pomembna. Poslovnim ženskam je sicer dovoljena nošenje kril, vendar pa je obleka s hlačami bolj zaželena.

O čem govoriti na sestanku
Pri prvemu kontaktu na sestanku si sežemo v roke. Ni pomembno, katerega spola je oseba. Kar je potrebno paziti, je to, da ohranimo določeno razdaljo. V bolj sproščenem okolju, na primer na poslovni večerji, izletu ali pri obisku poslovnega partnerja na domu, pričakujte tudi les bises do predstavnika oziroma predstavnice nasprotnega spola. Tu ne gre za zloglasni francoski poljub, ampak samo za dva poljuba na obe lici.

Preden se Francozi lotijo resnega pogovora o poslu, se radi pogovorijo o drugih zadevah. Tako imenovani »small talk« jim ni tuj. Vprašanja o tem, od kod prihajate, kje ste delali do sedaj in kaj ste študirali, služijo kot sproščeni začetek pred resnimi pogovori oziroma pogajanji. Pri pogovorih se je potrebno izogibati temam, kot so politika, zasebno življenje in plača. Pri pogovorih se je potrebno izogibati temam, kot so politika, zasebno življenje in plača. Posebej prve teme ni dobro načeti, saj nikoli ne moremo vedeti, s katero politično opcijo utegne simpatizirati naš poslovni partner. Prav tako ne smemo zveneti preveč razsodniško pri pogovoru o francoskih notranjepolitičnih zadevah, saj lahko pri sogovorniku vzbudimo občutek, da smo pokroviteljski oziroma, da je naše mnenje bolj pravilno od dejanskih razmer v politiki. Zatorej je to temo najboljše pustiti ob strani. Teme, o katerih se bodo naši francoski sogovorniki radi pogovarjali, sta francoska kultura in zgodovina. Tako je dobro, če sogovornika presenetite z več kot zgolj grobim poznavanjem francoske zgodovine. Ne smete jim zameriti, če bodo o svoji državi omenjali samo dobre stvari. Radi poudarjajo svoje posebnosti in so ponosni nanje. A kot rečeno, dobro poznavanje obojega, tako kulture kot zgodovine, vam lahko samo pomaga.

Potek pogajanj
Kot pravi Aurélien Guy s Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani je treba biti pri poslovnih pogajanjih s Francozi potrpežljiv. Ne smemo se ustrašiti tudi hladnokrvnosti in arogantne pozicije nekaterih francoskih poslovnežev. Če je njihova gestikulacija močna in njihov glas visok, lahko to pravzaprav pomeni, da se močno zanimajo za posel.Značilna je tudi formalnost in zadržanost  pri poslovnih pogajanjih. Res pa je tudi, da mlajše generacije poslovnežev delujejo že bolj sproščeno in prijazno. Toda dandanes posle še vodijo starejše generacije poslovnežev. Prav tako je za njih značilen dolg in pogost očesni kontakt, s čimer želijo psihološko vplivati na sogovornika. Skozi pogajanja vas lahko Francozi postavijo v pozicijo tistega, ki zahteva, torej vas želijo postaviti v šibkejšo pozicijo. Če je njihova gestikulacija močna in njihov glas visok, ne smemo misliti, da so jezni. To lahko pravzaprav pomeni, da se močno zanimajo za posel.
Prav tako kot za francosko družbo je tudi v podjetjih prisotna stroga hierarhija. Zaradi tega je včasih težko skleniti posel oziroma dobiti takojšnjo odobritev za sklenitev, če na samih pogajanjih ni prisotnega kakšnega pomembnejšega člana podjetja.

Poslovna darila, vizitke in poslovno kosilo
Poslovna darila so pomembna sestavina posla, a nikoli jih ne smemo izročiti na prvem srečanju. Po besedah Auréliena Guya mora biti darilo iz klasičnega izbora, ampak dobro je biti vsaj deloma originalen. Pomembno je, da darilo s svojo sporočilnostjo ne posega preveč na področje zasebnega življenja. Nematerialne stvari, kot so razne usluge, so popolnoma neprimerne kot darila, prav tako ni dobro dajati daril, ki imajo logotip našega podjetja, saj namen daril ni promocija podjetja. Za francoske poslovne partnerje so dobra darila glasbene zgoščenke, knjige ter druge stvari, s katerimi pokažemo zanimanje za kulturo, katere veliki pristaši so tudi Francozi sami. Za francoske poslovne partnerje so dobra darila glasbene zgoščenke, knjige ter druge stvari, s katerimi pokažemo zanimanje za kulturo.Ko prejmemo darilo, je pomembno to, da naslednji dan pošljemo zahvalo v obliki kratkega sporočila.

Poslovne vizitke so še ena pomembna sestavina poslovnega protokola. Vedno si jih izmenjamo na koncu. Dobro je, če damo za francoskega poslovnega partnerja natisniti poslovne vizitke v francoskem jeziku oziroma da je vsaj ena stran vizitke v francoščini. Pri poslovnih stikih s Francozih je zelo normalno, da po poslovnem sestanku partnerja povabimo na kosilo oziroma večerjo. Kot pravi Aurélien Guy, mora biti to nevtralen prostor, kar restavracija sama po sebi tudi je. Samo če nekega poslovnega partnerja poznamo že dalj časa oziroma smo z njim že mnogokrat sklepali posle, ga lahko povabimo domov. Kar pa se tiče povabila ostalih družinskih članov na večerjo, je odvisno od situacije oziroma kako blizu smo si že z določenim poslovnim partnerjem.

Vse to je sestavni del dobrega poslovnega bontona, zato je dobro, da se dobro pripravimo tudi na tovrstni del, saj lahko s tem dodatno impresioniramo našega poslovneg patnerja.

ANEKDOTA

Prijatelj avtorja tega prispevka je odšel v času srednje šole na tako imenovano izmenjavo med srednješolci v Francijo. En teden je obiskoval tamkajšno srednjo šolo in živel pri družini enega izmed francoskih sošolcev. Kasneje je ta sošolec obiskal njega v Sloveniji in bival pri njegovi družini. Starši tega Francoza so kmalu po prihodu njihovega sina v Slovenijo poklicali v šolo, kjer so jih zanimale določene stvari, na prime ali imamo pri nas elektriko, toplo vodo in ostale dosežke civilizacije. Ni kaj reči, zelo skrbni starši, ki želijo svojemu sinu le najboljše ter da se mu kaj ne zgodi na »divjem vzhodu«. Kar pa tej zgodbi doda še dodatno vrednost je to, da je avtor teksta v okviru urbane antropologije prebral članek o tem, kako stanovanja v večjih francoskih mestih pestijo problemi, kot so pomanjkanje tekoče vode, eno stranišče na nadstropje, slabe higienske razmere in še bi lahko našteval. Torej drži trditev, da Francozi nase gledajo, kot na nekaj več, čeprav velikokrat neupravičeno. Takšnemu pogledu žal botruje nevednost in nepoznavanje drugih, a na srečo so začele mlade generacije Francozov potovati in odkrivati, da svet onkraj njihovih meja le ni tako neciviliziran.

Fotografije: Blaž Purnat

Vstop do članskih strani