|
ESTONIJA ŽAN CIMERMAN Če boste gledali tuje čevlje, boste izstopali DOBRO JE VEDETI Vode ne manjka Estonija ni Rusija Mali baltski e-tiger Kas te räägite inglise keelt? Govorite angleško? Mrzlo, kajne? Jasno, saj je zima! POSLOVNI BONTON Cenjene skandinavske vrednote Pomembno je zaupanje Baltski posebneži Žal mi je, mladenič Pretep z brezovimi vejami, če ne sklenete posla Začetek posla 10 metrov nad tlemi z glavo proti zemlji ANEKDOTA DOBRO JE VEDETI Samo lepota ne napolni želodca. Kjer je delo, tam je kruh. Imel boš toliko, kot si sam ustvariš. Teh nekaj kratkih pregovorov pove precej o ljudeh, ki živijo v državi s stoletja trajajočimi okupacijami. Kot okno med Evropo in Rusijo je Estonija vedno bila zaželen del sveta. Okupatorji so se vrstili kot po tekočem traku - od Dancev, Švedov, Nemcev, Poljakov in Rusov.S pregovorno ljubeznijo do dela so si Estonci pridobili prepoznavnost po široki uporabi najnovejših tehnologij. Vsak od njih je pustil svoj pečat na estonskem karakterju in načinu razmišljanja. Z razpadom Sovjetske zveze je leta 1991 Estonija ponovno postala samostojna republika in se v letu 2004 priključila zvezi NATO in Evropski uniji, kasneje pa še schengenskemu prostoru. S pregovorno ljubeznijo do dela so si Estonci pridobili prepoznavnost po široki uporabi najnovejših tehnologij. Po dolgih letih podrejenega položaja je njihova država postala ena izmed najhitreje rastočih ekonomij na svetu in ima po podatkih iz Indeksa ekonomske svobode eno izmed višjih mest na lestvici najsvobodnješih gospodarstev. Vode ne manjka Estonija je obalna država z več kot 3800 kilometri obale. Poleg tega ima še več kot 1500 otokov, približno 1000 jezer, 7000 rek in vodotokov, petino njenega površja pokrivajo obsežna močvirja, polovico pa gozdovi. Je ravninska država z večino ozemlja pod 50 metri nadmorske višine in najvišjo točko Suur Munamägi s 317 metri na jugovzhodu. Površina Estonije je podobna Nizozemski, pa vendar tam živi kar desetkrat manj ljudi (samo 1,34 milijona). V Talinnu, obmorskemu glavnemu mestu, prebiva kar tretjina vseh Estoncev in še vedno je to samo malo več, kot je prebivalcev v Ljubljani. Poleg modernih naselij, sodobnih hotelov in razkošnih restavracij tam najdemo tudi srednjeveške obrambne zidove, gradove, stara mestna središča s tlakovanimi cestami, kmečke turizme, lesene mline ... Tudi sam sem obiskal Estonijo in jo doživel kot državo, ki lahko še tako zahtevnemu obiskovalcu ponudi marsikaj: od naravnih lepot, prijaznih ljudi in neskončnih peščenih plaž pa do močno razvitega čuta za implementacijo visokotehnoloških rešitev med prebivalci, ki jim olajšajo življenje in pritegnejo zanimanje marsikaterega tujega poslovneža. Estonija ni Rusija Predniki današnjih Estoncev naj bi na ozemlju današnje republike živeli najdlje od vseh Evropejcev. Stoletja so preživeli pod različnimi vladavinami, nazadnje pa so njihovo usodo krojili Rusi. To obdobje je še danes zaznamovano zelo čustveno, zavedanje tega pa je zelo pomembno tudi za vsakega poslovneža. Obdobje pod vladavino Sovjetov je še danes zaznamovano zelo čustveno, zavedanje tega pa je zelo pomembno tudi za vsakega poslovneža.Čas narodnega prebujanja sredi 19. stoletja je pospešil ideje o samostojni državi, leta 1869 pa so v romantičnem duhu ohranjanja starih vrednot organizirali prvi pevski festival Laulupidu, ki je pomemben za nadaljnji potek dogodkov. Z oboroženim bojem in razpadom ruskega carstva so si leta 1918 prvič priborili samostojno državo, neodvisnost po tem pa opisujejo kot cvetočo, z močno ekonomijo in optimizmom za prihodnost. Začetek 2. svetovne vojne je za Estonijo pomenil začetek nove tiranije za železno zaveso Sovjetske zveze, rusifikacijo, prihod Nemcev in nato spet vrnitev Sovjetov, nasilne deportacije v gulage brez razloga, eksekucije ter skorajšnji genocidni izbris Estoncev z zemljevida. Skupaj jih je držala le močna volja do preživetja in ogromno folklorno bogastvo, ki je med najobsežnejšimi na svetu in jim je dajalo občutek pripadnosti Estoniji, ki ga Rusi niso mogli izkoreniniti. Nekdanje pevske festivale, na katerih je skupaj pelo čez 30.000 ljudi, v publiki pa jih je bilo še dodatnih 200.000, so Sovjeti izrabili za širjenje svoje propagande. Ob 100. obletnici festivala, leta 1969, so Estonci po obveznem ideološko naravnanem programu, začeli prepevati prepovedane pesmi. Sovjeti takšne množice na noben način niso mogli ustaviti. Ta dan je bil začetek t.i. pevske revolucije. Spomin nanjo je Estoncem dajal upanje in v osemdesetih dal zagon mladim študentom, ki so začeli po več kot stoletju prisotnosti Rusov na estonskih tleh glasno govoriti o času za ponovno razglasitev neodvisnosti, kar se je naposled tudi zgodilo leta 1991. Vsakih pet let se na največjem pevskem festivalu Laulupidu zbere čez 25.000 pevcev iz cele Estonije v narodnih preoblekah, ki skupaj dokazujejo, da je potrpljenje orožje in da kultura lahko reši narod pred uničenjem. Estonce imenujejo tudi pojoči narod. Estoncev ne imenujejo zastonj pojoči narod, saj je takšnih in podobnih festivalov ogromno, zelo velika pa je tudi njihova obiskanost. Louis Zezeran, Avstralec, ki je kot trener na področju informacijske tehnologije in svetovalec več let delal v Talinnu za nemško podjetje Software AG, pravi, da Estoncev ne bi mogli bolj užaliti kot z nevednim govorjenjem o Estoniji kot o »majhni Rusiji«. Še vedno hodi tja precej ljudi, ki sprašujejo, če Estonci gredo kdaj na obisk k svojemu »bratskemu« narodu čez vzhodno mejo in ali razumejo »soroden jezik«, kot je ruščina. Zaradi travmatičnih izkušenj iz preteklosti je večina pogovorov o Rusiji še vedno napolnjena z močnim čustvenim nabojem, zato Zezeran priporoča, da se jih izogibate. Mali baltski e-tiger Naprednost telekomunikacijskega sektorja in investiranje v takšne inovacije so vidne na vsakem koraku. Šli so celo tako daleč, da je v Estoniji internet zagotovljen z ustavo kot osnovna pravica državljanov, V Estoniji je internet zagotovljen z ustavo kot osnovna pravica državljanov. razvili pa so tudi svetovno znano programsko opremo za internetno telefonijo, Skype. Kot lahko beremo v knjigi Management Guide Estonia, je ta država najbolj napredna pri dostopnosti javnih storitev preko interneta. Je ena izmed prvih, ki je v virtualnem svetu Second Life ustvarila svojo ambasado, kjer se da dobiti potovalne informacije in zaprositi za vizum. Danes je že več kot 90 odstotkov vseh bančnih transakcij opravljenih elektronsko, nudijo pa celo možnost nakupa avtobusne vozovnice in plačilo parkirnine z mobilnim telefonom. Kas te räägite inglise keelt? Govorite angleško? Estonščina je mehak in melodičen jezik, ki spada v ugrofinsko vejo uralskih jezikov. Posebno jo naredi dejstvo, da je v Evropi ena izmed redkih, ki ne spadajo v indoevropsko skupino, pa tudi to, da ima za naše pojme neverjetno veliko samoglasnikov. Če ne verjamete, poskusite izgovoriti jäääär, hauaööõudused ali kiirkeedukannukaanesoojendaja! Zapleteno, kajne? Poskusite izgovoriti jäääär, hauaööõudused ali kiirkeedukannukaanesoojendaja! Zapleteno, kajne?Estonščina je bližnji sorodnik finščine, neki prijatelj pa mi je povedal, da zaradi tega na Finskem obstaja šala, kaj si mislijo, ko poslušajo Estonce. Njihovo govorjenje naj bi bilo prav na las podobno žlobudranju pijanih Fincev. Kljub majhni površini in številu prebivalcev obstajajo v Estoniji relativno jasno ločene raznolike prebivalstvene regije. Najbrž precej stereotipno, a v publikaciji Dozen questions about Estonia pišejo, da so prebivalci okrog Viljandija od nekdaj bogati, skopušni in arogantni, na nekaterih otokih pa naj bi bila narečja že tako zelo drugačna od knjižne estonščine, da bi jih že skoraj lahko klasificirali kot drug jezik. Med sovjetsko okupacijo je bila ruščina obvezni predmet v šolah in tako starejši Estonci večinoma znajo rusko. Ob dejstvu, da so med okupacijo izgubili 20 odstotkov vsega prebivalstva in da praktično skoraj ne obstaja družina, ki v gulagih ne bi izgubila vsaj enega sorodnika, je veliko pametneje govoriti angleško, ki je stalnica v tamkajšnjem poslovanju s tujci. Od vas nihče ne pričakuje znanja estonščine, če se potrudite z nekaj osnovnimi frazami, pa to lahko vpliva samo na izboljšanje poslovnega odnosa in nadvse razveseli Estonce. Pomemben delež pri prebivalstvu ima tudi ruska manjšina (približno četrtina prebivalcev), pri kateri velja biti pozoren na drugačne zakonitosti poslovanja. Mrzlo, kajne? Jasno, saj je zima! Pred kratkim sem se pogovarjal z brazilskimi popotniki, ki so prek Rusije prišli v Estonijo. Ker so bili že dolgo na poti, so hoteli čim manj zapraviti in so se odločili, da gredo naprej z avtoštopom. Bilo je sredi zime in kmalu jim je ustavil starejši možakar. Brazilci so se mu zahvalili in hoteli začeti pogovor: »Mrzlo, kajne?« Vse, kar so dobili v odgovor, je bil hladnokrvno izrečen stavek: »Jasno, saj je zima!« Zatem pa so se do konca poti peljali v tišini. Mnogim tujcem se Estonci zdijo precej hladni in zadržani. Kot pravi moja sogovornica Susan Verheijen, po rodu Nizozemka, ki živi in dela v Estoniji že več let, tam pa je tudi končala magisterij iz baltskih študij, je tako le na prvi pogled. »Kadar hodiš po ulici, so vsi videti tako žalostni in resni. Če si pripravljen počakati, dobiš priložnost, jih bolje spoznaš in ugotoviš, da se pod tisto masko skrivajo zelo prijazni, zgovorni, gostoljubni ter topli ljudje.« Zavedati se morate, da se Estonci izogibajo sentimentalnosti in so celo za naše pojme zelo ekonomični s čustvi. Nekatere stvari, ki bi jih drugi narodi izstrelili kot iz topa, Estonci povedo šele, ko dobro spoznajo človeka in navežejo prijateljske stike. Med Latvijci obstaja stereotip, da so Estonci počasni, kar oni na vsak način zanikajo in pravijo, da so videti taki samo zato, ker so nevsiljivi in preudarni. Takšna nevsiljivost lahko po besedah publikacije Estonian people izgleda kot brezbrižnost, a je seveda daleč od tega. Kljub temu, da danes okrog 70 odstotkov ljudi živi v urbanih soseskah in v mestih, so Estonci še vedno precej tesno povezani z ruralnim življenjem in imajo zelo radi naravo. Njihove šale so največkrat ironične in sarkastične, Susan Verheijen pa pravi, da se dostikrat šalijo prav na lasten račun in o svoji še nedavni kmečki preteklosti. Louis Zezeran je glede njihovega karakterja dodal, da je opazil, kako se njihovo obnašanje in počutje očitno spreminja z vremenom: »Spremembe sem opazil celo pri sebi. Vse, na kar misliš pozimi, je to, kdaj je bo konec in kdaj bo že končno pomlad, ki je zagotovo najbolj čaroben del leta v Estoniji.« Estonci izjemno cenijo znanje, ob mojem obisku pa sem doživel tudi nekaj ekoloških podukov in strogih kritik glede kadilcev, ki so odmetavali cigaretne ogorke po tleh. POSLOVNI BONTON Cenjene skandinavske vrednote Estonci so zelo ponosni na svojo državo in na napredek, ki so ga dosegli v zadnjih letih. »Zdi se mi, da so občutljivi glede primerjav Estonije z vzhodno Evropo. Čeprav tega ne bodo očitno pokazali, sem dobil občutek, da se sami sebi zdijo boljši od drugih baltskih držav,« pravi Louis Zezeran in nadaljuje, da se Estonci veliko bolj kot z jugom identificirajo s severom, s Skandinavijo, še posebej pa s Finsko. Ob prvem poslovnem stiku je v navadi rokovanje, vsi ostali telesni stiki so odveč. Fizična razdalja med sogovorniki je navadno nekoliko večja kot pri nas, kar boste najlaže opazili po oddaljenosti črte diskretnosti od okenca v bankah. Fizična razdalja med sogovorniki je navadno nekoliko večja kot pri nas, kar boste najlaže opazili po oddaljenosti črte diskretnosti od okenca v bankah.Med pogovorom ne stojte preblizu, sicer bo sogovornik stopil korak nazaj. Kljub temu, da lahko pri Estoncih dobimo prvi vtis o zadržanosti in nekomunikativnosti, Zezeran pravi, da vseeno niso takšni stereotipni Skandinavci, za kakršne se imajo. Začetna hladnost se stopi zelo kmalu, potem pa v njih najdete prijazne, gostoljubne in radovedne sogovornike. Profesionalizem in spoštovanje sta ključni vrlini, ki jih je treba izkazovati, da se odnosi otoplijo, vseeno pa se je dobro zavedati, da bi si o preveč čustvenih govorcih mislili, da so nevljudni in arogantni. Sestanki se navadno začnejo s šalo ali pogovorom o vremenu, ki je precej pomembna tema v Estoniji, in se vedno končajo s poslom ali politiko. Pri korektnih poslovnih odnosih je za Estonce točnost zelo pomembna. Ne zamujajte na sestanke, v kolikor pa je to neizbežno, poskusite pravočasno obvestiti partnerje. Pred sestankom je priporočljivo poslati kratek pregled tem, ki se bodo obravnavale. V kolikor je le možno, imejte vse pisne dokumente prevedene v jezik sporazumevanja. Prezentacije naj bodo mešanica vizualnih in ustno podanih informacij, podprtih z natančnimi številkami. Matic Kraševec, bodoči pravnik, je v Estoniji preživel leto dni na študijski izmenjavi in k temu dodaja, da je zaradi pomembnosti interneta zaželeno takojšnje oziroma čimprejšnje odgovarjanje na elektronsko pošto. Louis Zezeran meni, da je za uspešen začetek posla v Estoniji ponavadi zelo pomemben kakšen lokalni znanec, ki vas vpelje in pomaga vzpostaviti prve stike. Pomembno je zaupanje Matic Kraševec pravi, da so Estonci, podobno kot Slovenci, veliki individualisti. Raje vodijo kot sledijo. Iz preteklih odnosov in negativnih izkušenj z raznimi vrstami avtoritet so se naučili, da nikoli ne zaupajo nikomur samo zaradi njegovega statusa. Pomembno je, da vedno držite dano besedo in izpolnite obljube, sicer bo vaš ugled okrnjen. Prepričani o superiornosti svojih zamisli so Estonci še posebej skeptični do vseh, ki jim skušajo dajati poduke, kako voditi posel. Trma je za njih v določenih primerih celo dobra lastnost, ki jo povezujejo z ljubeznijo do dela in zvestobi do zemlje, kjer živijo. Louis Zezeran pravi, da to na trenutke lahko vodi v enostransko ozkogledost, ki jo je posebej dobro poznati pri pogajanjih, kjer so neposredni in se trma najprej opazi. Če pride do takšne situacije, ohranite mirno kri in premislite o ponudbi. Prekinjanje pogovora je izredno nevljudno. Ne pozabite, da so v pogovorih običajne daljše pavze in da se pri pogajanjih nikoli ne hiti. Za njihovo dokončanje lahko porabite več časa kot v zahodni Evropi. Pri komunikaciji o poslovnih zadevah so Estonci direktni. Rečejo, kar mislijo, in mislijo, kar rečejo. To počnejo z diplomatsko spretnostjo, zraven pa so zadržani s komentarji, v kolikor se jim zdi, da bi s tem škodili poslovnemu razmerju ali spravili nekoga v zadrego. Najbolje je, da v komunikaciji zrcalite njihov smisel za taktno izražanje v napetih situacijah ter s tem ne spravite posameznikov v neprijeten položaj. Tudi z vaše strani sta odkritosrčnost in direktnost pričakovani in cenjeni. Pri delu z neprofitnimi organizacijami je ozračje navadno manj formalno. Baltski posebneži Ves čas bodite pozorni na problematično primerjavo Estonije z Rusijo in se raje izogibajte pogovorom o tej temi. Estonci so zelo ponosni na veliko zmago svoje majhne države nad Sovjetsko zvezo in o sebi mislijo, da so posebni. Nerazumevanje sveta o njihovi drugačnosti je eno, ruski »na zdarovje« ob zdravici in zbijanje šal na ta račun pa se bo po vsej verjetnosti končalo tragično vsaj za vaš poslovni odnos. Zezeran dodaja, da je nedavno opazil, da se je bolje izogibati pogovorom o težavah v estonski ekonomiji, brez da bi prej jasno izpostavili vse prednosti, ki so jih prinesle tvegane odločitve. Žal mi je, mladenič Kar preseneča v Estoniji, je po opažanjih Matica Kraševca mladost poslovnežev. Nič neobičajnega ni, če srečujete zelo uspešne poslovneže ali ljudi na pomembnih položajih, ki jim precej manjka do dopolnjenega tridesetega leta. Bodite previdni, da golobradca pred vami ob prvem srečanju ne zamenjate za kakšnega pripravnika. Moja sogovornica Susan Verheijen je nekaj časa delala na estonskem gospodarskem ministrstvu v Talinnu in pravi, da se ji je delovno ozračje zdelo veliko bolj sproščeno kot na rodnem Nizozemskem. Odnosi med zaposlenimi so bolj prijateljski, prav tako pa ni posebnega kodeksa o izbiri obleke. Ljudje imajo nekoliko več svobodne izbire, čeprav v poslovnem svetu še vedno velja stalna zapoved obleka, srajca, kravata, za ženske pa kostim nekričečih barv. Pretep z brezovimi vejami, če ne sklenete posla Po uradnem delu sestanka je možno, da vas bodo povabili na nadaljevanje v savno, ki jo navadno povezujemo s Finsko, vendar pozor! Savna je v Estoniji del vsakdana in del nacionalne identitete,Savna je v Estoniji del vsakdana in del nacionalne identitete. zato ji vsaj na obisku pri Estoncih ne pripisujte finskega izvora. Za tradicionalno estonsko savnanje v dimni savni, natrgajo brezove vejice, ki jih povežejo v šop, namočijo v topli vodi, nato pa drug drugega »tepejo« po hrbtu in tako pospešujejo krvni obtok ter sproščajo mišice. Ko prideš iz tradicionalne dimne savne, v katerih kurijo na trdo gorivo, si ves črn in sajast, ampak brez skrbi - danes jih je v Estoniji le še za vzorec, nadomestile pa so jih sodobnejše na elektriko. Matic Kraševec mi je povedal dva uporabna izraza v savni: uks kinni, kar pomeni zapri vrata, ter viska leili, s čimer prosimo za več pare. Po dolgotrajnih sestankih je v navadi tudi skupno kosilo ali večerja, kamor ste po besedah zaposlene v estonski podružnici podjetja Danfoss povabljeni sami, brez družinskih članov. Pri izbiri poslovnih daril Susan Verheijen pove naslednje: »Povprečen Estonec se počuti nesrečnega, če mu daste prebogato darilo, ki ga ne more vrniti in se tako počuti 'revnega', po drugi strani pa Estonci precej radi razkazujejo, koliko si lahko privoščijo.« To potrdi tudi Zezeran: »V Estoncih je še vedno del, ki hoče pompozno razkazovati svoj na novo pridobljeni status neodvisnosti. V Talinnu je toliko luksuznih beemvejev in mercedesov, kot jih ne vidiš niti v celem Münchnu, četudi zanje jemljejo gromozanske kredite, ki si jih težko privoščijo«. O takšnem razkošju mi je šefinja Protokola Vlade Republike Slovenije Ksenija Benedetti povedala, da so tudi protokolarna darila za Estonijo ponavadi večje vrednosti, eminentni gostje pa se morajo pripraviti na več hodov hrane, kot bi jih postregli pri nas. Začetek posla 10 metrov nad tlemi z glavo proti zemlji Če nameravate poleg poslovnega dela potovanja tudi nekoliko podrobneje raziskati državo, si je dobro zapomniti, da je Estonija precej vodnata država. Takšne razmere dajejo odlične pogoje za življenje komarjev, ki so za naše pojme prav ogromni. Zaradi tega ni odveč že pred odhodom investirati v nakup sredstva za zaščito pred piki. Če vam odganjanje komarjev in poslovanje v Estoniji ne bosta nudila zadostne količine adrenalina, se lahko preizkusite tudi v relativno novem športu, izumljenem v tej državi. Cilj kiikinga, športa na gromozanski gugalnici, podobni mučilni napravi, na katero vas privežejo, je poln obrat za 360 stopinj v obe smeri, naprej in nazaj. Takšno početje, preverjeno, zelo izčrpa človeka, zato ne bo odveč, če v Tartuju obiščete najvišji pub na svetu z 10,2 metri višine. Tam boste po možnosti spoznali še druge podobno misleče lokalne poslovneže, kar je po Zezeranovih besedah navsezadnje tudi zelo dobro izhodišče za začetek novega partnerstva v tej čudoviti državi. ANEKDOTA Za mnoge Estonce veljata že skoraj pregovorni zadržanost in hladnost. Susan Verheijen pravi, da se povprečni Estonci v javnosti ne objemajo, ne poljubljajo, včasih je tudi med prijatelji že stisk roke preveč. Zavedati se je potrebno, da takšna izjava diši po stereotipiziranju in po mojih lastnih izkušnjah na noben način ne velja za vse, je pa z njo povezana spodnja šala, ki sem jo izvedel od Susan Verheijen in si jo med seboj pripovedujejo prav Estonci. Gre pa takole: Kako prepoznaš sramežljivega Estonca? Ko stoji pred teboj, gleda v svoje čevlje. Kako pa prepoznaš spontanega Estonca? Ko stoji pred teboj, gleda v tvoje čevlje! Fotografije: Anja Soršak, Mojca Rupert, Žan Cimerman
|
|