EGIPT

POLONA OMAN

Priložnosti in ovire ob poti Nilove neskončnosti

DOBRO JE VEDETI
Kulturna orientacija

POSLOVNI BONTON
Gostoljubni pogajalci, za katere čas ni denar
Leva roka, alkohol in svinjina? Ne hvala!
Več kot obleka pove jezik telesa

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Egipt je afriška država s 74 milijoni prebivalcev in je del sredozemskega multikulturnega prostora, ki z najsevernejšim robom sega tudi na naša tla. Je ena izmed arabskih držav, ki leži ob severni obali Afrike in jo skoraj v celoti prekriva puščava z vročim ter zelo suhim podnebjem. Egipčanski uradni jezik je arabski, denarna enota egiptovski funt, glavno mesto pa Kairo, ki so ga tisoč let gradili in prenavljali. Prepoznavni znaki Egipta iz preteklosti, ki še danes vzbujajo pozornost mnogih turistov, so piramide v Gizi, grobnice v Dolini kraljev in templji v Luksorju in Karnaku. Večina prebivalstva, to je kar 90 odstotkov, živi v območju reke Nil, ob teh pa je nekaj več kot polovica naseljenih na ruralnih območjih. Večina prebivalstva živi od kmetijstva, ki je mogoče le na 3 odstotkih površine celotne države. Egipt je kot eno izmed prvih območij na svetu razvilo centralizirano državo. Danes je demokratična republika, ki je svoj zakonodajni sistem povzela po evropskem modelu, vendar je prisotnih tudi mnogo islamskih elementov.

Čeprav je Slovencem Egipt geografsko sorazmerno blizu, pa je bil v kulturnem pogledu dolgo časa tujina. Podoba Egipta v očeh Slovencev je temeljila na strahu pred neznanim, hkrati pa je, kot piše profesor Zmago Šmitek v članku Egipt - dežela slovenske fascinacije, vsebovala prepričanje o posebnih magičnih sposobnostih tamkajšnjih ljudi. Če so bili slovenski stiki z Egiptom do konca osemnajstega stoletja še občasni in enostranski, so se v devetnajstem stoletju razširili na vsa pomembna področja gospodarstva, kulture in politike.

Danes so pomembni izvozni artikli Slovenije v Egipt karton, papir, izdelki iz železa in jekla ter zdravila. Velik delež uvoženih artiklov v Slovenijo pa predstavljajo bombaž, bombažna preja, agrumi ter zelenjava. Bombaž je najpomembnejši izvozni izdelek Egipta, izvoz nafte in turistična dejavnost pa predstavljata hrbtenico egipčanskega gospodarstva. V zadnji letih je Egipt eden izmed hitro rastočih in najprivlačnejših trgov. 

Kulturna orientacija
Egipt je del arabskega sveta, ki zajema vse države, kjer živijo Arabci ali drugi arabizirani narodi in jim je skupen arabski jezik. Te države se razlikujejo predvsem po kolonialni zgodovini, kar je razvidno v prvem tujem jeziku, ki je v Egiptu zaradi angleške nadvlade angleščina, ki je tudi poslovni jezik. Vse arabske dežele pa povezuje veroizpoved, to je islam, čeprav je v Egiptu in nekaterih drugih državah tudi nekaj kristjanov. Islam in s tem tudi sveta knjiga Koran narekujeta pravila vedenja, ki jih upoštevajo v vsakdanjem življenju, tudi v poslovnem, saj je islam vera, ki je prisotna tako na individualni kot tudi na kolektivni ravni. Koran posega na poslovno področje, saj prepoveduje poslovanje z blagom, katerega uživanje je prepovedano za muslimane, in s tem omejuje mnogo poslovnih aktivnosti. Svinjina je zanje prepovedana hrana, alkohol pa prepovedana pijača. Turisti  pa morajo bolj kot z alkoholom biti previdni z vodo, ki jo pijejo v Egiptu, in s hrano, ki jo zaužijejo. Voda iz vodovodnih cevi naj bi bila v večjih mestih načeloma pitna, vendar je varneje, če obiskovalci kupijo ustekleničeno, saj je voda iz vodovoda močno klorirana, kar lahko povzroči trebušne in prebavne težave. Prav tako je priporočljivo dobro umiti ali olupiti vse sadje in se izogibati sveži zelenjavi.  Dve izmed najbolj priljubljenih jedi v Egiptu sta kofta, to je zelo začinjeno meso nabodeno na leseno palčko in spečeno na žaru ter kebab. Čaj in kava predstavljata glavni pijači tega dela sveta. Če zahtevate kavo, boste dobili turško kavo, ki je prisotna povsod na Srednjem Vzhodu. Priljubljena pijača so tudi sokovi iz sveže stisnjenega sadja, ki jih lahko kupite na vsakem vogalu. 

Egipčani radi pripovedujejo šale o vladi, ostalih Arabcih v drugih deželah in predvsem se znajo nasmejati tudi sami sebi. Pomembne dogodke v njihovih življenjih predstavljajo rojstvo, poroka in smrt. Med pomembnejšimi dnevnimi obveznostmi pa so prijatelji, družina in hrana. S prihodom moderne zahodne tehnologije se je spremenil način življenja Egipčanov, nanj so preko televizije in radia začele vplivati tudi Združene države Amerike, ki imajo na ljudi zelo velik vpliv. Tako Cola-cola kot tudi televizija in kavbojke predstavljajo prebivalcem te afriške države tudi statusni simbol, s katerim navzven pokažejo dobro življenje. 

POSLOVNI BONTON

Gostoljubni pogajalci, za katere čas ni denar
Poslovanje v Egiptu temelji na osebnem stiku, zato je pomembno, da ob obisku poslovnega partnerja ne preidete takoj na posel. Pogovor naj se prične o splošnih, vsem poznanih stvareh. Arabska kultura sodi med tiste, kjer so osebna poznanstva pomembnejša od samega partnerstva, zato bodo morda pogovor prekinili zaradi telefonskih klicev, obiskov prijateljev ali družine. Sogovornica, ki sodeluje pri organizaciji potovanj v Egipt in je deželo obiskala že petkrat, mi je povedala, da sestanke mnogokrat predvsem moški pričnejo s pogovorom o svojih otrocih. Potrebna je potrpežljivost, saj je čisto nekaj navadnega, če po petih medsebojnih obiskih še ne sklenete posla. Moja sogovornica, ki končuje študij turizma na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu in je zaposlena v celjski turistični agenciji, ki posluje z Egiptom že vsaj osem let, mi je zaupala, da sestanki povprečno trajajo od štiri pa celo do sedem ur, saj se egipčanski poslovneži velikokrat ne zmenijo za zahteve in želje, tako da je treba dolgo časa vztrajati, da dosežeš svoje. Hitrost poslovanja je torej v Egiptu počasnejša kot v Evropi, saj pomenijo pogajanja dolgotrajen proces, ljudje pa za odločitve potrebujejo čas. Prav tako se jim ne mudi reševati problemov, ki nastanejo. O problemu, ki bi ga mi rešili v parih minutah, oni razpravljajo par ur, je povedala moja sogovornica. Torej se sprejemanje hitrih odločitev ne obnese najbolje.

Njihov urnik je zelo prilagodljiv. Potrebno se je potruditi, da sprememba časa srečanja za nekaj dni ne povzroči resnega problema. Točnost pomeni zanje vrednoto le v primeru, če jim projekt oziroma sestanek veliko pomeni in vedo, da jim bo v prid, je dodala sogovornica s turistične agencije. Mnogokrat pa je netočnost tudi posledica slabo organiziranega prometnega režima v glavnem mestu.

Prav tako je treba upoštevati, da se v podjetnih načeloma ne posluje ob petkih in tudi ob sobotah le občasno. Delovni dnevi so od nedelje do četrtka, med osmo zjutraj in šestnajsto oziroma sedemnajsto uro popoldne in po besedah sogovornice v popoldanskih urah delajo izjemoma, če menijo, da se jim bo to pri poslu obrestovalo. Za državne službe pa so delovni dnevi vsi, razen torki in petki, delovni dan pa traja od osme ure zjutraj do petnajstih.

Priporočljivo je veliko komunikacije tudi o splošnih temah, saj se šele po odstranitvi vseh možnih preprek lahko preide na posel. Poleg tega je arabska poslovna kultura formalna in hierarhična. Formalna je v smislu izražanja spoštovanja in družbene hierarhije. V nasprotju s tem pa so nekatere evropske poslovne kulture, med katere bi lahko šteli tudi slovensko, ki so bolj osredotočene na posel, bolj zadržane in manj formalne v smislu družbene hierarhije. Sramežljivost, hladnosti in zadržanost so lahko ovire za uspeh, saj sta po pripovedovanju moje sogovornice za egipčanske poslovneže značilni prijaznost in gostoljubnost. Tudi šale med sklepanjem posla so sprejemljive, če le niso žaljive. Za tuje  obiskovalce je priporočljivo, da se naučijo osnovnih principov islama: hvaliti in spoštovati starejše. Pričakujejo nenehno hvaljenje ob dobro izvršenem delu , zelo pa so občutljivi na kritiko.

Leva roka, alkohol in svinjina? Ne hvala!
Pri srečanju in pozdravljanju je v navadi vljudno rokovanje in odločen, direkten pogled v oči. Prisotno je močno izražanje čustev in verbalni jezik z mnogimi pretiravanji. Egipčanski pogajalci se izogibajo direktnemu nasprotovanju, ki pa ga pokažejo z dvigovanjem tona glasu, kar je tudi znak iskrenosti. Priporočljivo se je naučiti obnašanja z opazovanjem ter upoštevati namige svojega lokalnega partnerja. Po mnenju sogovornice iz turistične agencije je telesno izražanje mnogokrat pomembno, saj iz gibov in mimike obraza lahko razbereš še tisto, kar ti sogovornik drugače ne bi hotel zaupati. Ob obisku je priporočljivo poslovnemu partnerju izročiti z desno roko vašo vizitko, ki naj bo natisnjena na eni strani v angleškem in na drugi v arabskem jeziku, vendar pa ta sogovornica meni, da je dovolj le angleščina, saj vsa pogajanja potekajo v angleškem jeziku in tudi pogodbe so zapisane v angleščini. Na pogodbah, ki jih sklenete, pa je pomembno, da sta zapisana tako zahodni gregorijanski kot tudi arabski datum. Pozornost ob tem ni nikoli odveč, saj Kopti uporabljajo drug koledar, ki ni enak niti zahodnemu niti arabskemu.

Poslovnih daril se ne pričakuje, so pa vsekakor dobrodošla. V začetku naj bi to bila le simbolična darila. Študentka turizma mi je povedala, da so poslovna darila ponavadi predvsem spominki oziroma nekaj, kar je nacionalnega iz značilnega za državo, od koder prihajaš (na primer idrijske čipke ali knjige o Sloveniji). Treba pa se je izogibati stvarem, ki so za muslimane prepovedane. Takšno darilo je na primer alkohol, parfumi, ki vsebujejo alkohol, vsi izdelki, ki so kakorkoli povezani s svinjino, spodnje perilo ter kipi, ki prikazujejo razgaljene ali celo gole ženske. Priporočljiva darila naj bi bile slaščice ali čokolada, čeprav mi je sogovornica dejala, da jih nikoli ne podarjajo. Za primerno darilo veljajo tudi manjše elektronske naprave, saj simbolizirajo napredek. Izogibati se velja tudi cvetlicam, saj so bile pri njihizvorno namenjene le za pogrebe in poroke. Pri podarjanju daril pa moramo paziti, da jih zmeraj izročimo in sprejmemo z desno roko.

Pri prehranjevanju ali drugih opravkih uporabljajo Egipčani samo desno roko, kar velja tudi za levičarje, saj velja leva za nečisto. Prav tako se leve roke ne uporablja za rokovanje. Kot je povedala moja sogovornica, so poslovna kosila obvezen del pogajanj.Po jedi je priporočljivo pustiti nekaj hrane na krožniku, saj to za gostitelja pomeni, da vam je bil obrok všeč. Za gostitelja je neprijazna gesta, če ne pustite nič. Ob poslovnih sestankih je v navadi, da se ponudita čaj ali kava, kar je znak gostoljubnosti. Zavrnitev velja za nevljudno vljudno. Prav tako velja za nečedno kazanje podplatov. Odsvetujemo torej sedenje s prekrižanimi nogami in tudi kazanje s prstom na drugo osebo.

Več kot obleka pove jezik telesa
Za moške sta priporočljivi poslovna obleka in kravata. Opazen nakit, posebej okoli vratu, ni priporočljiv, saj islam prepoveduje nošenje nakita pri moških. Za ženske je priporočljivo konzervativno oblačenje, kar pomeni nošenje dolgih rokavov, krila vsaj pod koleni, če ne že do gležnjev, vendar tudi drugačna obleka po mnenju moje sogovornice s turistične agencije v Celju ne predstavlja prevelikega problema, če je poslovni partner bolj odprte narave. Hlače in hlačni kostimi pa gotovo niso priporočljivi. Dobra izbira za tujke je tudi ovratna oziroma naglavna ruta, ki pa v Egiptu ni tako strogo obvezna kot v nekaterih drugih islamskih državah. Če vas bodo vaši poslovni partnerji nesodobno ogledovali, je to znak, da ste neprimerno oblečeni. Nepriporočljivo pa je izbrati tradicionalno egipčansko oblačilo, saj lahko to pomeni veliko žalitev za domačine, ker tradicionalna oblačila niso namenjena temu, da bi jih nosili tuji poslovneži.

V mnogih arabskih državah ženske niso prisotne v poslovnem svetu. Če pa ženska kljub temu želi poslovati, naj se drži naslednjih nasvetov, ki jih Peter Bratož navaja v diplomskem delu z naslovom Značilnosti pogajanj v arabskem svetu: žensko naj predstavi starejši moški z visokim ugledom ali pa naj si pridobi profesionalna ali tehnična priporočila, saj si je z veščino moč pridobiti ugled. Po izkušnjah moje druge sogovornice, ki je zaposlena v podjetju, ki izvaža v Egipt karton in papir že deset let, je za egipčanske poslovneže značilno laskanje in dajanje komplimentov ženskim predstavnicam, saj z njimi redkeje poslujejo. V Egiptu je v poslovnem svetu prisotnih več žensk kot v drugih arabskih deželah in po izkušnjah moje sogovornice iz Celja so ženske enako dobro sprejete kot moški poslovneži. Običajno so aktivne v mednarodnem poslovanju in so izrazito prozahodno usmerjene.

Pri pogajanjih je zelo pomembno dobro poznavanje pogajalskih tehnik, predvsem barantanja. Glavna spretnost pri pogajanjih je pošiljanje signalov o svojih željah in sprejemanje signalov z nasprotne strani. Pomembno je vedeti, kdaj se je nasprotna stran pripravljena premakniti s svoje pozicije. To je moč zaznati po jeziku telesa, saj je v Egiptu in nasploh v arabskem svetu govorica telesa zelo izrazita.  Pozoren je treba biti tudi na nezavedne gibe, s katerimi lahko povemo oziroma razberemo več kot iz verbalne komunikacije. Če so ideje izrazito zahodne narave, Egipčanov ne bo tako zelo težko prepričati o njih, saj so egipčanski poslovneži precej odprti zanje. 

Nearabskim poslovnežem lahko povzročajo preglavice arabska imena, zato je morda najbolje, da poprosite svoje poslovne partnerje, da vam svoja imena in nazive zapišejo v angleščini. V glavnem so nazivi zapisani pred imenom, tako kot je to v navadi v angleščini, temu sledi ime, morda še srednje ime, ter družinski priimek.

ANEKDOTA

Sogovornica s turistične agencije v Celju, ki končuje študij turizma na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu, mi je zaupala prigodo s poslovnega sestanka, ki ga je imela z egipčanskim poslovnežem. Na večurnem sestanku, ki je zaradi dolgotrajnega dvournega pogajanja trajal še dlje, je moja sogovornica ves čas neuspešno prepričevala egipčanskega poslovneža, ki ni hotel sprejeti posla.  Ko je že hotela odnehati, ker je videla, da ga nikakor ne more prepričati v to, kar sama misli, si je on v sekundi premislil in rekel: »Ok, it will be as you say!«. Najprej sploh ni dojela, kaj se je zgodilo, in šele po nekaj minutah se je zavedla, da se je to pogajanje končalo tako, kot je sama želela.

Fotografije: Drago Oman.