ČRNA GORA

ŠPELA SMOLEJ MILAT

Stara nova država

DOBRO JE VEDETI
Samostojna Republika
Gospodarska sfera neodvisna od Srbije
Dežela, kjer sta ženska in popotnik sveta
Bogate sledi zgodovine
Pripadnost klanu
Oblačilna podoba in kulinarika

POSLOVNI BONTON
Potrudi se z njihovim jezikom
Diplomatsko izogibanje političnim debatam
Točnost in prilagajanje
Zunanjost in ženske v poslovnem svetu
Med zasebnim in poslovnim ni mej
Kako na pot?

DOBRO JE VEDETI 

»Na obzorju so se komaj opazno poigravali žarki prihajajoče zore, Lovčen pa je žarel kot žareča ptica iz naših bajk... Božja lepota je ležala tu v vsem svojem razkošju.« Tak vtis je naredila Črna gora leta 1841 na ruskega potopisca G. P. Kovaljevskega.

Samostojna Republika
Republika Črna gora meri slabih štirinajst tisoč kvadratnih kilometrov in ima nekaj več kot šeststo tisoč prebivalcev. Republika Črna gora meri slabih 14.000 km² in ima nekaj več kot 600.000 prebivalcev. Do leta 2006 sta skupaj z republiko Srbijo tvorili federacijo Srbija in Črna gora, vendar so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost. Predsednik Črne gore je Filip Vujanović, predsednik vlade pa Milo Đukanović. Oba predsednika imata sedež v glavnem mestu, Podgorici, ki je bila v času bivše Jugoslavije znana pod imenom Titograd. V Črni gori boste lahko plačevali izključno z evrom, ki je uradna valuta že od leta 2002, ko je zamenjal nemško marko. Leta 2002, ko je uradna valuta postal evro, so se Črnogorci soočili s precejšnjo podražitvijo, saj so po nemškem zgledu ob ceni le prečrtali DEM in napisali €. Takrat so se Črnogorci soočili s precejšnjo podražitvijo, saj so po nemškem zgledu ob ceni le prečrtali DEM in napisali €. Večina prebivalcev se je v popisu leta 2003 opredelila kot Črnogorci ali kot Srbi (Črnogorcev je nekaj več), poleg njih pa živijo tam še Bošnjaki, Albanci na skrajnem jugu, Muslimani in Hrvati. Vsi so popolnoma integrirani v politično, gospodarsko in kulturno življenje.

Gospodarska sfera neodvisna od Srbije
Z gospodarskega vidika je Črno goro smiselno obravnavati ločeno od Srbije, saj je večina gospodarskih in političnih procesov potekala ločeno že pred odcepitvijo. Sicer Črna gora beleži višji proračunski primanjkljaj, vendar ima znatno nižjo inflacijo kot Srbija. Leta 2001 je Črna gora ustanovila svojo centralno banko, tako področje monetarne politike ostaja ločeno. Še pred uvedbo evra je imela dogovor z Nemčijo, da lahko uporablja nemško marko, kar pa ne vpliva na njihovo monetarno politiko. Po uvedbi evra je Centralna evropska banka ta dogovor ohranila, kar je Črni gori omogočalo več avtonomije, zlasti v smislu neodvisnosti od jugoslovanskega dinarja.

Za gospodarstvo je bilo prelomno leto 1994, ko je Črna gora doživela drugo najvišjo hiperinflacijo v zgodovini človeštva, in sicer tri milijone odstotkov, ter prišla na rob gospodarskega zloma. Za gospodarstvo je bilo prelomno leto 1994, ko je Črna gora doživela drugo najvišjo hiperinflacijo v zgodovini človeštva, in sicer tri milijone odstotkov, ter prišla na rob gospodarskega zloma.Po 1994 pa je gospodarstvo izjemno napredovalo. Danes so politične in gospodarske reforme v Črni gori naprednejše od srbskih. Privatiziranih je 65 odstotkov podjetij, pri čemer so nekateri tuji kupci še vedno previdni, predvsem zaradi netransparentnosti privatizacijskih postopkov. Vlada zato veliko truda vlaga v preprečevanje korupcije in sive ekonomije, dejavna pa je pri privabljanju tujih vlagateljev s projekti, kot so Črna gora - prosta gospodarska cona in Črna gora - ekološka država. Slednji je odločilen tudi za razvoj turizma, ki je že zdaj med vodilnimi gospodarskimi panogami.

Dežela, kjer sta ženska in popotnik sveta
Črnogorci so ponosen narod, ki ga je oblikovala burna zgodovina. To se med drugim kaže tudi v njihovem zavedanju bogastva naravne in kulturne dediščine. Tako ima Črna gora kar štiri narodne parke. Najbolj ponosni so na Lovčen, kjer je v veličastnem mavzoleju pokopan njihov največji pesnik, vladika in diplomat, Petar Petrović Njegoš (1813 - 1851). Mavzolej stoji na nižjem od dveh vrhov Lovčena, saj je bila to izrecna želja tega vladarja. Višji vrh naj bi namreč počakal še večjega in še močnejšega vladiko, ki bo gotovo prišel za njim. Danes stoji na višjem vrhu radijski oddajnik! Njegoševi najbolj znani deli sta Gorski venec in Slobodijada. S svojo slavo in pravičnostjo je postal duhovni simbol naroda, Lovčen pa simbol in varuh črnogorske svobode.

Ostali narodni parki so Skadarsko jezero, največje jezero na Balkanu, Durmitor, kjer teče slikovita reka Tara, katere kanjon je vpisan na seznam Unescove naravne dediščine in Biogradska gora s prostranim pragozdom. Pod zaščito Unesca je še stari mestni del Kotorja.

Bogate sledi zgodovine
Tako kot naravno je tudi kulturnozgodovinsko Črna gora zelo bogata dežela, ki je bila izpostavljena močnemu vplivu Mediterana in deloma srednje- ter vzhodnoevropskim kulturnim vplivom. Črna gora je kulturnozgodovinsko zelo bogata dežela, ki je bila izpostavljena močnemu vplivu Mediterana in deloma srednje- ter vzhodnoevropskim vplivom.Številna so arheološka nahajališča ostankov prazgodovinskih kultur ter ilirske in rimske kulture. Najvidnejši spomeniki srednjeveške kulture so gotovo številne cerkve in pravoslavni samostani (manastirji), od katerih je Manastir Ostrog iz 17. stoletja pravo romarsko središče. Zaradi čudodelnih in zdravilnih moči Vasilija Ostroškega, ki je pokopan v njem, ga obiskujejo romarji vseh veroizpovedi. Kot največji dosežek srednjeveške kulture pa avtorji knjige Crna gora izpostavljajo tiskarno Crnojevića iz leta 1493, ki je najstarejša na področju jugovzhodne Evrope. Z vdorom Turkov so se svinčene tiskarske črke pretopile v svinčena zrna in prva skrb Črnogorcev je bila obramba neodvisnosti. Iz tega obdobja so številna obeležja, ki kažejo prisotnost Turkov, in šele v 19. stoletju je črnogorska država spet zadihala s polnimi pljuči ter začela vlagati tako v gospodarski kot kulturni razvoj.

Prvi akt v zgodovini Črne gore, ki pravno ureja notranje in zunanje zadeve ter poziva na splošno borbo proti Turkom, je nastal med leti 1798 in 1803 in je poznan pod imenom Zakonik vladike Petra Prvega Petrovića Njegoša. Služil je kot osnova za Danilov zakonik, ta pa kot osnova za današnjo zakonodajo Črne gore. Poleg tega zakona so Črnogorci izredno ponosni na svojo bojevniško preteklost, kar kaže zbirka zaseženih turških zastav v borbah za neodvisnost ter zbirka odlikovanj, ki jih je podeljeval sam Petar Drugi Petrovič Njegoš. Obe zbirki hrani muzej na Cetinjah.

Pripadnost klanu
Ena od posebnosti črnogorske družbene ureditve je tradicionalna pripadnost klanu, skupini družin, ki so v sorodu po moški strani. Z vedno večjo integracijo v Jugoslavijo je avtonomija klanov izginila, kljub temu pa klani ostajajo pomemben element v črnogorskem družbenem življenju. Še iz časa bojev proti Turkom klani tradicionalno poudarjajo junaštvo v bitki kot glavno človekovo vrlino.

Uradni pisavi sta dve, latinica in cirilica, ki imata enakovreden status. Uradni jezik je črnogorski oziroma, če smo nekoliko bolj natančni - srbski v jekavskem narečju. Zveni podobno kot hrvaški dalmatinski dialekt s srbskim besednjakom. Poleg tega so uradni jeziki še jeziki manjšin, kar poudarja enakost vseh prebivalcev.

Oblačilna podoba in kulinarika
Ženske ohranjajo običaj žalovanja in se po smrti moža za vedno ovijejo v črnino. Črnogorska narodna noša, kakršno vidimo le še na folklornih predstavah, je izredno razkošna, elegantnega kroja in z bogatimi zlatimi vezeninami. Pri ženskih nošah so pomembni detajli, ki pojasnjujejo, koliko je ženska stara in kakšnega stanu je. Tako dekleta prepoznamo po kapah na glavi, žene pa po rutah. Moški so v praznični noši do zob oboroženi - za pasom nosijo dve pištoli in dolg zakrivljen nož, t.i. jantagan, čez ramo si zavihtijo dolgo puško. Tudi danes ima veliko Črnogorcev doma kak kos orožja, nekateri zaradi zgodovinske vrednosti kot okras, nekateri pa tudi zaradi praktičnega pomena. Zlasti v gorskih predelih pa pištola ne sme manjkati na večjih zabavah, kot je na primer poroka, kjer je streljanje v zrak sestavni del proslavljanja.

Na zabavah se obilno jé in pije. In kakšna je hrana? V vseh restavracijah si boste lahko privoščili standardno evropsko in mediteransko hrano in Turistični vodič Črne gore zagotavlja, da so vsa živila živalskega izvora pod veterinarsko-zdravstvenim nadzorom in po standardih in predpisih Evropske unije. Gotovo pa so za gurmane bolj zanimive restavracije z domačo hrano. Zlasti v gorskih predelih pištola ne sme manjkati na večjih zabavah, kot je na primer poroka, kjer je streljanje v zrak sestavni del proslavljanja.Med hladnimi predjedmi so na izbiro njeguški pršut in sir, pljevaljski sir (pršut je nekoliko močnejšega okusa kot naš, siri so ponavadi narejeni iz kravjega mleka, razen 'kačkavalj', ki je kozji), gobe, 'priganice' (podobne so našim ocvrtim miškam) in sušena riba. Osnova za glavne jedi na severu je jagnjetina, pečena ali kuhana, še posebej je cenjena jagnjetina, kuhana v mleku. Tradicionalna hrana so tudi 'cicvare' na kajmaku (koruzna kaša) ali kuhan krompir s kajmakom in sirom. V osrednjem delu in v primorju vam bodo postregli  s 'kuvano kastradino' (kuhana suha ovčetina), s prekajenim ali svežim krapom na Skadarskem jezeru, na črnogorski obali pa seveda z morsko ribo in drugimi morskimi sadeži. Za posladek pa so ponavadi 'priganice' (podobne so našim ocvrtim miškam) z medom in s suhimi figami. Na jugu so poznani vinogradi Plantaže 13. jul, kjer pridelujejo vrhunska vina, kot so vranac in vranac pro corde od rdečih vin ter krstač od belih. Poleg tega tu pridelujejo tudi odlično 'lozo' (žganje iz grozdja), na severu pa so pristaši močnih aromatičnih žganih pijač iz sliv, jabolk ali hrušk (šljivovica, jabukovača in kruška). Znano je tudi Nikšićko pivo.

Zadetek v črno je večerja ob tradicionalni črnogorski glasbi, ki je kombinacija balkanskega patosa in vročekrvnosti ter bojevite črnogorske narave. Sledovi črnogorske zgodovine pridejo na dan skozi pastirske in poročne pesmi ter epske balade, ki jih pojejo ob tamburici, harmoniki, tarabuki (vrsta tolkala, ki pogosto spremlja tamburico), diplah (dude z mehom iz kozje kože), guslah ali kavali (pastirski piščali). Poseben stil petja, ki se poje brez glasbene spremljave, imenujejo »iz glasa«, kar pomeni naravnost iz grla, in je glasna tehnika tako, da se je pesem slišalo tudi, ko so delali na polju.

POSLOVNI BONTON

Potrudi se z njihovim jezikom
Priporočljivo je, da se Slovenski poslovneži, ki znajo vsaj malo srbsko oziroma hrvaško, potrudijo z njihovim jezikom. Oprostili vam bodo vse drobne napake. Večja ovira za poslovanje v Črni gori predstavlja pisna komunikacija. Kljub temu, da sta latinica in cirilica popolnoma enakovredni, je v tisku bolj zastopana cirilica. Kljub temu, da sta latinica in cirilica popolnoma enakovredni, je v tisku bolj zastopana cirilica.Kratka obnova znanja cirilice je pred odhodom v Črno goro dobrodošla. Če ne drugače, vsaj zato, da boste imeli ob kavi manj težav pri listanju časopisa. V Črni gori tudi v času poletne sezone v turističnih središčih namreč še vedno ni mogoče dobiti tujih časopisov. Ob tem velja omeniti zanimiv sistem učenja pisave v osnovni šoli. Ena generacija se v prvem razredu uči cirilico in v drugem latinico, naslednja generacija pa ravno obratno. Tako vsi obe pisavi odlično poznajo, uporabljajo pa ponavadi tisto, ki so se jo prej naučili.

Diplomatsko izogibanje političnim debatam
Slovence v Črni gori izredno cenijo, o Sloveniji pa imajo naravnost idealistično predstavo. »Menijo, da smo dežela, kjer se cedita med in mleko,« meni Igor Mežek, direktor podjetja Pilaster z Jesenic, ki je rekonstruiralo prešo v ladjedelnici Bijela, eni največjih ladjedelnic bivše Jugoslavije. Presenetljiva je neprikrita mržnja Črnogorcev do Srbije (kar je odvisno od kraja - nekatera področja so izredno prosrbsko naravnana). Ker se je v Črni gori težko izogniti političnim in jugonostalgičnim debatam, je priporočljivo imeti tudi kanček diplomacije in manevriranja, da ne bi prišli v zadrego.

Točnost in prilagajanje
Črnogorci radi dramatizirajo. Prav tako si za sestanek vzamejo čas. Kar dobesedno pomeni: »Sjedni, popij kafu!« Sicer pa so precej točni in se, kar se tiče terminov, prilagajajo gostu. Za sestanek si vzamejo čas, kar dobesedno pomeni: »Sjedni, popij kafu!« 'Svetinja' je edino čas malice in niti direktor podjetja takrat ne bo zahteval od delavca, da to prekrši. Med sabo se Črnogorci radi imenujejo po nazivu in ne po imenu ali priimku.

Zunanjost in ženske v poslovnem svetu
'Noše' v poslovnem svetu kažejo, da kako velik pomen pripisujejo zunanjemu videzu. »Črnogorci so rojeni za uniforme in se v njih odlično počutijo,« se Igor Mežek spominja črnogorskih oficirjev JLA v času, ko je služil vojsko. To se je preneslo tudi v poslovni svet, kjer sta kravata in obleka pravilo, še posebej, če izdelani s strani priznanega modnega oblikovalca. Nič drugače ni pri ženskah. Piko na i prispeva njihova umirjena diskretnost stila ter podoba sama - Črnogorke so namreč že pregovorno visoke, suhe in vranje črnih las. Značilen in za nas nekoliko nenavaden je odnos moških kolegov do žensk na višjem položaju. 'Nosijo jih po rokah' in vsak trenutek izkoristijo za laskanje in dvorjenje.

Med zasebnim in poslovnim ni mej  
Pri izmenjavi vizitk in poslovnih daril ni posebnih obredov ali pravil. Tudi pri poslovnih kosilih in večerjah so Črnogorci precej sproščeni. Te potekajo v družabnem, neobremenjenem vzdušju ob obilici hrane in ponavadi tudi precej alkohola. Priljubljene so  zdravice z rakijo (močno žgano pijačo). Meje med poslovnim in zasebnim svetom so manj jasne kot pri nas. Meje med poslovnim in zasebnim svetom so manj jasne kot pri nas.Pogosto je vabljenje na kavo kar na dom, tudi poslovna kosila in sestanki se včasih odvijajo kar pri nekom v jedilnici.

Črnogorci se tako na zasebni ravni kot v poslovnem svetu pozdravijo s stiskom roke, objemom in tremi poljubi. V poslovnem svetu načeloma vsaj poljubljanje prihranijo tujcem, ni pa nujno. Povsem možno je, da se tudi poslovneži med sabo objemajo in poljubljajo.

Kako na pot?

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Slovenija nima sklenjenega nobenega sporazuma s Črno goro, tako da morate stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje poravnati sami. Ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije pa vam ZZZS te stroške povrne. Lahko pa sklenete prostovoljno zdravstveno zavarovanje za tujino pri katerikoli naši zavarovalnici.

Najenostavneje je v Črno goro priti z letalom, saj z Brnika Adria Airways leti trikrat tedensko naravnost v Podgorico, ki je od Ljubljane oddaljena približno 700 km. Vize slovenski državljani ne potrebujejo. Na kopenskih mejnih prehodih lahko vstopite v državo z osebno izkaznico, mejni organi pa vam napišejo nekakšno potrdilo oziroma začasno vizo. Še vedno priporočamo potni list, saj se tako izognete nepotrebnem izgubljanju časa na meji.   

Delovni čas pošt, bank in trgovin v Črni gori je daljši od našega - odpirajo jih bolj zgodaj in zapirajo kasneje. Pošte in banke delajo ob sobotah po skrajšanem delavniku, medtem ko so živilske trgovine odprte tudi ob nedeljah, v času poletne sezone na obali pa celo 24 ur na dan. V večini trgovin je mogoče plačevati s kreditnimi karticami.

Črna gora ni daleč. Ne geografsko ne kulturno. Črna gora ni daleč. Ne geografsko ne kulturno.V zadnjih letih so pokazali, da so konkurenčen trg, ki je vabljiv za Evropo. S tem so dokazali tudi, da ne potrebujejo zavetje večje sosede, s katero so dolgo živeli v federaciji.

ANEKDOTA

Slovensko gradbeno podjetje SCT je v Črni gori gradilo predor Sozina, ki so ga za promet odprli v juliju 2005. Črnogorci so želeli častno obeležiti že sam preboj planine Sozina in so se na to proslavo tudi temeljito pripravili. Vendar so bili »ludi Slovenci«, ki so v Črni gori že pregovorno poznani kot preveč delovni, nekoliko prehitri. Da slavje ob preboju ne bi splavalo po vodi, so morali delavci pridno zasuti luknjo in jo ponovno prevrtati ob bučnem aplavzu in rezanju traku.

Fotografije: Strugar, B. (Crna gora. Beograd, Publikum, 2003).