Kulturno zliti, politično sprti Grčija in Turčija

DOBRO JE VEDETI
Od starih Grkov do Angležev
Grški ali turški?
Kje se skrivajo priložnosti?
Turisti jedo sir halumi, domačini pa so žejni

POSLOVNI BONTON
Koga poznaš, ne, kaj znaš
Meja je tabu
Pogajali se bomo jutri
Iz oči v oči z nasmehom in čokolado
Pomembna je fasada
Siesta

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Po grški mitologiji je Zevsov oče Kronos božanstvu neba Uranu odrezal spolne organe in jih vrgel v morje. V peni morja je nastala Afrodita, boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev, ki je na Cipru stopila na kopno. Od tu najverjetneje izvira splošna podoba Cipra kot otoka večnega hedonizma in naslajanja ob hrani in pijači, sonca in peščenih plaž. Ob tem marsikdo ne ve, da na Cipru lahko tudi smučamo, in sicer na gori Mount Olympus, ki premore smučarsko središče Troodos. Poleg tega pa Ciper ponuja še bogato kulturno zgodovinsko dediščino, za ljubitelje narave pa tudi edinstveno favno in floro, saj je kar 7 odstotkov rastlin (140 vrst in podvrst) endemitov, otok pa je tudi dom za dve vrsti ogroženih in zato strogo zaščitenih želv (to sta zelena želva in kareta), največja divja žival pa je muflon, redka vrsta gorske ovce, ki živi le na Cipru.

Ker je deljen na turški in grški oziroma na muslimanski in krščanski del, je Ciper bikulturen otok, ki je bil pogosto predmet delitve in konfliktov. Kljub temu imata obe kulturi bližjo dediščino, kot bi si upali priznati, in v obeh skupnostih obiskovalec doživi topel sprejem.

Od starih Grkov do Angležev
Mnogi osvajalci otoka so za seboj pustili veliko zapuščino arheoloških zakladov. Ciper je bil naseljen v času paleolitika in od takrat so se zanj bojevali in ga naseljevali stari Grki. V njihovem času se je razcvetel kult boginje Afrodite, za katero so postavili najpomembnejši tempelj v Pafosu. Za njimi so prišli še Feničani, Asirci, Egipčani in Perzijci, leta 333 pr. n. št., pa je cvetoča ciprska mestna kraljestva svojemu imperiju priključil Aleksander Veliki. Leta 58 pr. n. št. je Ciper postal rimska provinca. Med misijonarskim potovanjem svetih Pavla in Barnabe se je prokonzul, upravnik in vojaški poveljnik province, spreobrnil v krščanstvo in s tem je Ciper postal prva država, ki ji je vladal krščanski vladar. Z razdelitvijo Rimskega cesarstva 395 je otok pripadel Vzhodnorimskemu cesarstvu. Zaznamovala so ga prizadevanja za neodvisno grško cerkev. Z muslimansko-arabsko ekspanzijo v sedmem stoletju se je začel spor med muslimani in kristjani, ki traja še danes.

Sledila so obdobja, ko je otoku vladal angleški kralj Rihard Levjesrčni, nato viteški red templjarjev in Franki - Lusignani od leta 1192 do1489, za njimi pa Benečani vse do1571 s prihodom Otomanov. Turki so ukinili fevdalni sistem, ustanovili so verske skupnosti, s katerimi so vladali, obnovili pravoslavno cerkev, a se je kljub temu veliko prebivalcev spreobrnilo v islam, saj so oblastniki pobirali zelo visoke davke ne-islamskemu prebivalstvu. V tem času je cerkev postala najpomembnejša podpornica grškega nacionalizma, ki se je razvil in krepil zaradi sovraštva do Turkov. Z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869 je otok ponovno pridobil strateški pomen in s tem zbudil zanimanje pri Angležih.

Grški ali turški?
1878 je London s Ciprsko konvencijo prevzel upravljanje Cipra. Do prve svetovne vojne, ko je Turčija stopila na stran Nemčije, je bil Ciper še vedno formalno pod Otomanskim cesarstvom. Turčija se je Cipru odrekla šele leta 1923, po podpisu Lazanskega sporazuma. V času britanske nadvlade so dajali prednost Grkom, ki so jim bili zgodovinsko in kulturno bližji, Turke pa so zrinili na obrobje. To je vzbudilo turški odpor in kmalu zatem tudi odpor Grkov, tako da so leta 1931 izbruhnili protesti po vsem otoku. Velika Britanija je protest zatrla, poslal na otok vojake, prepovedala politične stranke, ukinila občinske volitve, uvedla cenzuro tiska in ustavne omejitve.

Pod tujo vladavino je Ciper vseskozi uspel ohranjati grški jezik, kulturno dediščino in obdržati grško identiteto.
Od leta 1974 otok razdeljen na dve politični enoti: Republiko Ciper na južnem delu in turško republiko Severni Ciper, ki jo mednarodna skupnost ne priznava, a zavzema kar dobro tretjino otoK.Med leti 1955 in 1959 so Ciprčani bojevali osvobodilni boj in leta 1960 dosegli neodvisnost. Ciper je postal Ustavna republika Ciper. Zatem so Grčija, Velika Britanija in Turčija sklenile züriško-londonski dogovor, s katerim je Velika Britanija na Cipru obdržala dve vojaški oporišči, ki pomenita kar tri odstotke ozemlja. Grčiji je v tem času zavladala vojaška hunta, spori na Cipru pa so se stopnjevali. Vojaška hunta se je tako 15. julija 1974 odločila izvesti udar na Cipru in je strmoglavila demokratično izvoljeno ciprsko vlado.

Tako je od leta 1974 otok razdeljen na dve politični enoti: Republiko Ciper na južnem delu, ki mednarodnopravno obsega ves otok, in turško republiko Severni Ciper, ki jo mednarodna skupnost ne priznava, a zavzema kar dobro tretjino otoka. Obe strani sta se močno prizadevali da bi razrešili nerešena vprašanja pred vstopom Cipra v Evropsko unijo, tako da bi bili obe skupnosti v enaki meri deležni koristi, vendar jim to žal ni uspelo. Tako se je 1. maja 2004 Evropski uniji pridružil le grški del otoka. Leta 2005 so prešli na evropski menjalni sistem in januarja 2008 prevzeli evro kot državno valuto. Na drugi strani turška stran ohranja svojo valuto prevzeto od turške države, in sicer turško novo liro.

Kje se skrivajo priložnosti?
Kljub temu, da politično vprašanje Cipra ostaja nerešeno, je svobodno gospodarstvo na vladno kontroliranem področju od leta 1974 napredovalo. Danes je ciprsko gospodarstvo trdno, BDP na prebivalca pa narašča. Uspeh gre pripisati zlasti veliki sposobnosti prilagajanja spreminjajočim gospodarskim razmeram, vzpostavitvi tržno usmerjenega gospodarskega sistema, uspešnim makroekonomskim postopkom vlad, dinamičnemu in prilagodljivemu podjetništvu in visoko izobraženi delovni sili. Raste tudi poraba, in sicer najhitreje avtomobilov, pohištva in električnih naprav. Hitro naraščajo tudi investicije v gradnjo nepremičnin, zlasti stanovanj in turističnih objektov, in tudi v telekomunikacijsko omrežje.

Ciper ima velik pomen v poslovnem svetu, saj ima na njem poslovalnice približno 54.000 mednarodnih podjetij. Ciper ima velik pomen v poslovnem svetu, saj ima na njem poslovalnice približno 54.000 mednarodnih podjetij. Tujce privlači predvsem ugodna poslovna klima, zelo majhne obdavčitve dobička in različne podpore. Ciper je bil po poročilu razvojnega programa Združenih narodov leta 2006 uvrščen na 29. mesto indeksa človekovega razvoja. V prihodnosti želijo razviti zlasti storitve in hkrati zmanjšati odvisnost od turizma, ki je zdaj pretirano odvisen od zunanjih dejavnikov. Glavne gospodarske panoge so tako predvsem turizem ter izvoz tekstilnih in obrtnih izdelkov in tudi trgovski ladijski promet.

Turisti jedo sir halumi, domačini pa so žejni
Domača obrt obsega vezenine ter lončarske in bakrene izdelke, katerih arhaični izvor naj bi dal ime Cipru. To ime naj bi po mnenju nekaterih izviralo iz grške besede coprum, ki pomeni baker. Narodne jedi so tradicionalni meze, samostojni obrok iz različnih prigrizkov, sir halumi in žganje zivania. Pri grških Ciprčanih je zelo pogosto uživanje kozjega in ovčjega meso, ki ga pečejo na ražnju, ki ga ima v lasti vsako gospodinjstvo.

Turizem je bil leta 1974 močno prizadet in od takrat je v severnem delu v znatni meri zamrl in se ponovno obuja šele v zadnjem času. Na jugu je medtem turizem doživel razcvet. Tako je zadnja tri desetletja turizem najpomembnejša panoga ciprskega gospodarstva. K temu so prispevali tudi ugodni klimatski pogoji, naravne lepote, bogato zgodovinsko izročilo in gostoljubnost domačinov. Več kot polovica vseh turistov pomenijo Britanci in tako je angleščina dobro poznan jezik med domačini v republiki, medtem ko na severu ni tako. Po pričevanju sogovornika Luka Klemna, študenta etnologije in kulturne antropologije, ki je Ciper obiskal sicer zgolj turistično, je znanje domačinov večinoma omejeno le na turški jezik.

V sodobni književnosti sta najbolj znani imeni Kostas Montis, pesnik in pisatelj, in Demetris Th. Gotsis, medtem ko sta v svetu uveljavljena ciprska glasbenika Evagoras Karageorgis in Marios Tokas.
Pomembno je vedeti tudi, da imajo na Cipru probleme s preskrbo z vodo. To rešujejo na različne načine, denimo s transportom vode v cisternah do gospodinjstev. V mestih ima polovica gospodinjstev tekočo vodo na lihe dneve, druga polovica na sode, na stanovanjskih blokih pa imajo povsod rezervoarje za vodo. Poleg tega kupujejo tudi ustekleničeno vodo.

POSLOVNI BONTON

Koga poznaš, ne, kaj znaš
V središču socialne strukture Ciprčanov je družina in tako ta pomeni vrh v lestvici vrednot. Pri tem imamo v mislih razširjeno družino, saj so del družine niso le krvni sorodniki, zraven pa štejejo tudi prijatelje. Po pričevanjih Žana Flakerja, študenta, ki ga s Ciprom veže družinska vez, je to moč videti predvsem na porokah, kamor so ponavadi povabljeni prav vsi sorodniki in prijatelji. Od tu tudi dejstvo, da je na Cipru še zelo pogost pojav družinskih podjetji, kar je opazil tudi Luka Klemen, ko je potoval po severu Cipra. Posledično je pri poslovanju s Ciprčani pogosto bolj pomembno, koga poznaš, ne pa, kaj znaš, ali kot pravi poslovnež iz Novega mesta: »Klasična vzhodnjaška zgodba je, da če nisi v pravem krogu ljudi, si obsojen na neuspeh.« A po drugi strani meni tudi, da denar ne pozna meja. Pomembno je, da sta obe strani zadovoljni in da je posel opravljen. Podlaga za vsako poslovno sodelovanje je torej vzpostavitev dobrega osebnega odnosa. Sogovornik mi je svoj odnos s poslovnimi partnerji označil kot zelo sproščen, a hkrati resen, imenoval ga je kot zvit. Najverjetneje zato, ker so Ciprčani v osnovi zelo dobri pogajalci, saj je barantanje in pogajanje del njihovega vsakdana. In tako se najverjetneje zavedajo, da bodo dosegli več v svojo prid z nasmeškom na obrazu in s prijaznostjo kot pa s silo. Po besedah Luke Klemna brez barantanja ne prideš dlje kot do piva v lokalni trgovini, končna cena pa je najpogosteje polovična začetne. Temu načelu je podoben tudi nasvet poslovneža iz Novega mesta: »Vse informacije, ki jih dobiš, razpolovi in od preostalega je morda le polovica res!«

Meja je tabu
Pred poslovnim sestankom je pomemben predhodni dogovor za termin, saj sklepanje posla nikoli ne pomeni le enourni sestanek. Poslovneži nimajo slabe navade, da bi zamujali in prav tako tudi od vas pričakujejo točnost. Sami sestanki niso namenjeni le sklepanju poslov, ampak so mamenjeni izmenjavi idej in pogajanju o njih, kar pa še ne pomeni dejanske realizacije le teh. Tema pogovora velikokrat zaide na stran pot, zato se zna zgoditi, da se boste počutili kot na družabnem dogodku, a to je vse del njihovega načina poslovanja.
Pri pogovoru se je dobro izogibati sporu med Turki in Grki. Kot pravi Gregor Knafelc iz podjetja Hermes Softlab, je to ena od delikatnih tem, ob kateri številni Ciprčani zelo čustveno reagirajo. Doslednost je potrebna celo pri poimenovanju kave. Meja je ena od delikatnih tem, ob kateri številni Ciprčani zelo čustveno reagirajo. Doslednost je potrebna celo pri poimenovanju kave. Čeprav je način priprave na obeh straneh enak, ta na grški strani ni nikoli turška, ampak ciprska oziroma grška.
Sestanki so na splošno dolgi in sproščeni ter brez jasnih zaključkov, ki bi jih slovenski poslovnež morda želel. Naj vas odprtost ljudi, prijaznost in zanimanje za posel na samem sestanki ne zavede, saj se večina poslov zaključi s prijetnim odnosom in obljubami. Ključno je tudi dejstvo, da poslovneži s Cipra povečini razmerje, zaupanje in zvestobo vzpostavljajo z osebami in ne s podjetji. Če podjetje zamenja predstavnika, se vrne znova na začetek vzpostavljanja odnosa in zaupanja.

Pogajali se bomo jutri
Del ciprske kulture je spoštovanje hierarhije, ki je posledica vzgoje v duhu obeh prevladujočih religij; turškega islama in grške pravoslavne cerkve. Ta se vzpostavlja po načelu starejših in višjih po položaju. S pomočjo tega se urejajo tudi odnosi med poslovnimi partnerji. Temu priča tudi izkušnja mojega informatorja, ki pravi da je občutil močno podcenjevanje s strani partnerjev. Spoštovanje se vzpostavi z vzpostavitvijo dobrega osebnega odnosa. V turškem delu, torej kjer prevlada islam, veljajo enaka pravila kot drugod po svetu, kjer je prisoten islam. Med pogostejše besede spada avrio, kar pomeni jutri. To nakazuje na njihov način življenja, ki naj bi bil počasnejši v primerjavi z zahodnjaškim.Neprimerna sta alkohol in vsi izdelki, ki ga vsebujejo, ter svinjina. Desna roka je namenjena rokovanju, sprejemu vizitk, daril ali podajanju hrane preko mize. Komunikacija lahko poteka v angleščini, saj je med grškim prebivalstvom široko razširjena, med turškim nekoliko manj, a med poslovneži se stanje izboljšuje. Sicer pa so tako Grki na celini kot tudi otočani znani po tem, da radi odlašajo z opravili. Med pogostejše besede pri njih spada avrio, kar pomeni jutri. To nakazuje na njihov način življenja, ki naj bi bil počasnejši v primerjavi z zahodnjaškim.

Iz oči v oči z nasmehom in čokolado
Poslovna darila niso visoko cenjena in jih navadno tudi ne odpirajo takoj po prejetju. Če že želite nekaj podariti, za primerno darilo veljajo razne slaščice ali drugi užitni proizvodi, tudi različna pisarniška oprema. Gregor Knafelc iz podjetja Hermes Softlab mi je povedal, da so za darilo namenili izdelke njihovega podjetja oziroma posebej naročene izdelke z njihovim logotipom, med katere sodijo tako ključi USB, čutarice ter tudi vina priznanih slovenskih proizvajalcev. Po spominih Žana Flakerja so bili Ciprčani navdušeni nad vsem, kar naj bi veljalo za slovensko. V njihovem primeru so bila to vina, čipke in podobno. Neprimerne pa so poleg alkohola pri muslimanih še bele lilije, ker so namenjene pogrebnemu obredju. Posebno mesto imajo poslovne vizitke. Svetuje se, da si jih poslovneži izmenjajo na prvem sestanku. Vizitke so navadno dvojezične ali pa imajo tiste, ki so namenjene tujim poslovnežem, posebej prevedene v angleški jezik.

Pomembna je fasada
Oblačilni videz poslovnežev je ponavadi zelo podoben videzu evropskih poslovnežev. Pri moških je to temna, konservativna poslovna obleka, pri ženskah pa kostim ali konservativna obleka. Sogovornik je včasih opazil tudi manj dovršen, površen, skromen oblačilni videz in včasih opazil tudi nekaj nečistoče, na primer pri nohtih in čevljih, a ocenjuje, da nič manj kot drugod. Gregor Knafelc pa je o tem povedal, da je bila oprava na sestanku poslovno sproščena (business casual), torej srajca brez kravate, suknjič in hlače iz džinsa.
Domačini so znani po svoji gostoljubnosti in tako ni nič čudnega, če vas povabijo na svoj dom na sestanek.Domačini so znani po svoji gostoljubnosti in tako ni nič čudnega, če vas povabijo na svoj dom na sestanek. Če se znajdete v taki situaciji, ob prihodu in odhodu sezite v roko vsem prisotnim in vzpostavite kontakt z očmi. Posebej pri odhodu se poslovite od vsakega posameznika posebej. Oblačila za tak dogodek naj ne bodo preveč formalna a vseeno naj bo videz urejen in profesionalen. Gost naj bi bil kar se da spoštljiv do gostitelja: sede naj šele, ko mu rečejo, jesti pa naj začne zadnji. Pri jedi pričakujte več hodov, saj je vljudno da s krožnika pojeste vse.

Siesta
Delavniki na Cipru so zelo različni. Komercialni delavnik se deli na zimski, ki traja od oktobra do aprila, in poletni, ki traja od maja do septembra. Pozimi naj bi bile trgovine odprte od 8.30 do 18.00 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih; ob sredah in sobotah pa med 8.30 in 14.00. V poletnem času naj bi bil delavnik v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.30 do 13.00 in od 17.00 do 20.00; v sredo in soboto pa prav tako med 8.30 in 14.00. Banke so v poletnih mesecih odprte le v dopoldanskem času med 8.30 in 13.30 uro, pozimi pa še ob ponedeljkih v popoldanskem času od 15.15 do 16.45. Industrijski delovni čas je od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00. Tak delovni čas je vzpostavljen zaradi sieste, ki pomeni del dneva, ko je prevroče za delo. Takrat je tudi zelo malo ljudi po ulicah, saj se vsi skrivajo v hladnem zavetju svojih domov.

ANEKDOTA

Pri trinajstih letih je Žan Flaker z družino obiskal sorodnike na Cipru. Pri tem ga je njegov stric želel seznaniti s tamkajšnjo kulturo tudi s kulinarične perspektive. Tako ga je odpeljal v lokalno restavracijo. A »zahodnoevropskega« Žana ni premamil vonj sveže pečenega suflakija, temveč je hotel v restavracijo veselega klovna, ki ga je prinesel na ta otok skupaj z razvojem turizma ameriški neoimperializem.

Drugo zgodbo mi je povedal Luka Klemen. Ko je nekega sončnega popoldne poležaval na plaži severnega Cipra, ga je vztrajno in odkrito osvajal mlad fant. Nikakor se ga ni mogel otresti, a na koncu je novi ciprski prijatelj le spoznal da iz te moke ne bo kruha. Tako se podre stereotip o konservativnosti muslimanskega sveta do drugačnih, saj je fant svojo spolno usmerjenost kazal javno in brez sramu.

Fotografije: Luka Klemen