Medkulturni vodnik Spletni poslovni priročnik za srečanja s tujimi ljudmi in navadami

BRAZILIJA

 


PETRA ŽIŠT

Napredek brez reda 

DOBRO JE VEDETI
Polovica Brazilcev mlajših od 20 let
Sladkorni trs poganja milijon in pol avtomobilov
Velike socialne razlike
Multikulturalizem
Jezik
Ples, glasba in nogomet
Obedu sledi cefezinho

POSLOVNI BONTON
Bolje čakati kot zamuditi
Resen posel terja čas
Spoštovanje preko naslavljanja
Primerne teme pogovora
Darilo, ne korupcija
Hierarhija tudi v poslovanju
Ženske v poslovnem svetu in politiki
Zeleno-rumeno-modra oblačila? Raje ne.  

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Polovica Brazilcev mlajših od 20 let

Brazilija je po površini primerljiva z ZDA in je tako po velikosti kakor tudi po številu prebivalcev, ki jih šteje nekaj manj kot 190 milijonov, peta največja država na svetu. Staranje prebivalstva ne predstavlja težave, saj je skoraj 50 odstotkov Brazilcev mlajših od dvajset let. Federativno republiko Brazilijo sestavlja 26 zveznih držav in federativna pokrajina Brazilija. Na državni zastavi ima vsaka od njih podobo zvezde na modri podlagi - Zemlji, kjer piše še Ordem e Progresso, torej red in napredek.

Sladkorni trs poganja milijon in pol avtomobilov

Večji del brazilskega gospodarstva predstavljajo panoge, vezane na naravna bogastva, kot so sladkor, žitarice, kava, kakav, aluminij, dragi kamni in oljarice, katerih največja proizvajalka je prav Brazilija. Zanimiv je podatek, da kar milijon in pol avtomobilov poganja etilni alkohol, ki ga pridelajo iz sladkornega trsa. Bogastvo surovin je po drugi svetovni vojni omogočilo hitro industrializacijo, zadnja leta pa Brazilija z ekonomskega vidika širi svojo prisotnost na svetovnem trgu in je hkrati naklonjena tujim investicijam. V letu 2006 je tako uvozila za 96 milijard dolarjev tujega blaga. Toda po napovedih analitikov se bo gospodarska rast povečevala, tako da naj bi bila Brazilija pred ponovnim preporodom, ki naj bi v nekaj desetletjih brazilsko gospodarstvo postavil v sam svetovni vrh. Gospodarska rast naj bi bila v letu 2010 kar 7,6 odstotna. Najhitreje se razvija proizvodnja v naftem in avtomobilskem sektorju ter na področju predelovanja jekla. Od leta 1991 je članica prostotrgovinske organizacije Južne Amerike Mercosur.

Julija 2007 je bilo v Lizboni vzpostavljeno strateško partnerstvo med EU in Brazilijo. Brazilska in evropska podjetja naj bi močno podpirala to partnerstvo kot pomembno orodje za okrepitev medsebojnih bilateralnih gospodarskih odnosov. S tem poskušajo vplivati na svoje vlade, da bi nadaljevali sodelovanje ter pomagali stabilizirali svetovno finančno krizo.

Velike socialne razlike

Državo pesti velika zunanja zadolžitev. Poleg tega kljub blestečim napovedim vsi prebivalci povečevanja blaginje pač ne občutijo enako močno. Družbena razslojenost izhaja iz specifičnega zgodovinskega razvoja države. Po letu 1500, ko je na njenih obalah pristal Portugalec Cabral, je prostrana in z naravnimi viri bogata dežela vselej zanimala tuje osvajalce. Da so jo obdržali, so se Portugalci morali boriti proti Francozom in Nizozemcem. Neodvisnost so razglasili 7. septembra 1822, 15. novembra 1889 pa so jo priznali kot republiko. Oba datuma sta danes pomembna državna praznika.

V državi z 10-odstotno brezposelnostjo so tudi danes opazne velike socialne razlike med zelo bogatim in zelo revnim slojem. Še do nedavnega je veljalo, da je srednji razred šibko zastopan, a po zadnjih podatkih več kot polovica prebivalcev pripada srednjemu razredu, v dveh mandatih predsednika Lule da Silve pa naj bi se 29 milijonov Brazilcev izkopalo iz revščine. Korupcija v vladnih krogih in nizke plače večine zaposlenih so vzrok, da se posamezniki zatekajo h kriminalu v velemestih, kjer živi več kot 80 odstotkov prebivalstva. Presenetljiv je tudi podatek, da je več kot 15 milijonov ljudi še vedno nepismenih.

Kriminal pa ni edini odgovor na družbeno neenakost. Revni kmetje brez lastne zemlje se za svoje pravice borijo na drugačen način. V Braziliji namreč še ni bila izvedena agrarna reforma, zaradi česar so ruralni delavci v zelo slabem položaju. V Braziliji še ni bila izvedena agrarna reforma, zaradi česar so ruralni delavci v zelo slabem položaju.To se je izrazilo v 70. letih 20. stoletja, ko sta v Braziliji potekali hitra mehanizacija in ekonomska rast. Kmetje, ki so prej obdelovali zemljo v lasti veleposestnikov, so ostali brez dela, zato so se množično preseljevali v mesta, kjer pa jih je čakalo še slabše življenje v slumih oziroma favelah. Na podlagi zakona, ki pravi, da mora zemlja služiti večji družbeni funkciji, so si kmetje začeli prisvajati neobdelano zemljo, ki je bila v lasti veleposestnikov. Več posameznih gibanj se je leta 1984 združilo v Gibanje kmetov brez zemlje (Movimento dos Trabalhadores Rurais Sem Terra - MST). S približno 1.5 milijona pripadnikov je MST največje družbeno gibanje v Latinski Ameriki: organizirani so v 23 od 27 brazilskih zveznih držav, kjer okupirajo zemljo in izvajajo demonstracije. Borijo se za agrarno reformo, za svobodno, suvereno in egalitarno Brazilijo ter za osvoboditev izpod FTAA. S svojo samoorganizanostjo, ki seže od zadrug in lastnih medijev do zdravstva in izobraževanja, ponujajo alternativo neoliberalnemu sistemu. Podpirajo ga tudi mednarodne organizacije.

Multikulturalizem

Kulturna raznolikost Brazilije je posledica množičnih priseljevanj v različnih zgodovinskih obdobjih. Med različnimi etničnimi skupinami je prihajalo do prevzemanj in mešanja ter na podlagi tega do ustvarjanja novih kulturnih elementov. Ti procesi so potekali že od kolonizacije naprej, saj so bili Portugalci bolj naklonjeni mešanim zakonom kot druge kolonialne države. Kljub temu pa je vedno prihajalo do konfliktov in nekatere skupnosti ostajajo odmaknjene od dominantnega toka življenja. Revnejši sloji prebivalstva so še zmeraj povečini neevropskega porekla, vendar pa sta z rasizmom povezana nasilje in nestrpnost mnogo redkejša pojava kot v ZDA in nekaterih delih Evrope.

Brazilske identitete niso ustvarili samo Portugalci, ki so sicer z jezikom in prevladujočo religijo, ki je rimokatoliška (Brazilija sicer nima uradne religije), odločilno vplivali na kulturo dežele. Nanjo so pomembno vplivali tudi tamkajšnji staroselci, Afričani in kasnejši priseljenci iz Evrope (predvsem Italijani, Španci, Nemci in Rusi na jugu), s Srednjega Vzhoda (iz Libanona in Sirije, ki jih Brazilci zmotno imenujejo Turki, saj so bili v času svojega prihoda del Otomanskega imperija) in iz Azije (Japonci). Brazilske identitete niso ustvarili samo Portugalci.Staroselci danes predstavljajo statistično majhen del prebivalstva, vendar prihajajo iz 230 ljudstev. Najštevilčnejša izmed staroselskih ljudstev so Yanomami, Mundurukú, Kayapó, Kayabí (Kaiabi), Guajajára, Fulnio in Kaingáng. Skoraj polovica staroselcev živi v urbanih naseljih, bolj odmaknjena so le ljudstva v Amazoniji. Staroselcem so leta 1988 dodelili 350 rezervatov, od katerih nekateri obsegajo več tisoč kvadratnih kilometrov, skupaj pa zavzemajo območje v velikosti Bolivije. V 90. letih je zaradi nespoštovanja meja rezervatov pri Brazilcih prišlo do konfliktov, ki do danes niso rešeni.

V Braziliji je več ljudi afriškega porekla kot kjerkoli drugod izven Afrike. Mnogi so potomci sužnjev, ki so jih Portugalci večinoma pripeljali iz zahodne Afrike in Angole med 16. in 18. stoletjem. Vse do 21. stoletja so bili temnopolti prebivalci na obrobju brazilske ekonomije. Afriške glasbe, plesi, hrana in religije pa so odločilno vplivali na brazilsko kulturo.

Jezik

Portugalščina je prvi jezik večine Brazilcev in peti najbolj pogosto uporabljan jezik na svetu. Brazilska portugalščina se razlikuje od tiste, ki jo govorijo na Portugalskem, saj se je jezik od 16. stoletja do danes v obeh državah spreminjal, pri čemer je v Braziliji prevzel mnoge tuje besede, nanj pa so vplivali tudi staroselski jeziki (predvsem skupine Tupí-Guaraní). Brazilska portugalščina se razlikuje od tiste, ki jo govorijo na Portugalskem.Glede na velikost države obstajajo opazne narečne razlike. Kljub temu je jezik eden od elementov, ki povezuje raznoliko demografsko podobo današnjega prebivalstva. Zanimivo je videti, kako danes brazilska različica portugalščine, kot tudi drugi kulturni elementi, odzvanja na Portugalskem, kjer so nedavne reforme jezika pravopis približale brazilski različici pisave in izgovorjave, nekateri pa se celo bojijo, da portugalščina postaja vse bolj »brazilščina«.

Ples, glasba in nogomet

Luciana Barboso Ivo, študentka sociologije in telesne vzgoje iz São Paula, pravi, da se Brazilci kljub perečim težavam in trdemu delu znajo zabavati. Kot takšni živijo tudi v naših (stereotipnih) predstavah. »Zelo uživamo v plesu, posebno ženske. Glasba in ples sta del naše kulture in sta neločljivo povezana,« pravi Luciana. Znani brazilski plesi so samba, frevo, forro, lambada, bossa nova in tropicalismo. Pripravam na februarski karneval posvečajo veliko pozornosti in časa za izdelavo dovršenih kostumov, zato nekateri službo in posel v tem času postavijo na stranski tir.Bivši minister za kulturo je na primer bil svetovno znan izvajalec tropicalisma, Gilberto Gil. Capoeira je posebno priljubljena med mladimi po vsem svetu. Izvira z ulic Salvadorja in sega nazaj v čase suženjstva. Predstavlja zmes glasbe, plesa in borilnih veščin, pri katerih se uporabljajo noge, podplati, pete in glava, roke pa so izvzete. Sambo, ples, ki postaja vse bolj priljubljen tudi v Sloveniji, naj bi prvič izvajali na karnevalu v Riu leta 1917, čeprav njene korenine segajo še dlje. Pripravam na februarski karneval, ki se ga udeležujejo milijoni Brazilcev vseh družbenih slojev, posvečajo veliko pozornosti in časa za izdelavo dovršenih kostumov, zato nekateri službo in posel v tem času postavijo na stranski tir. V tem času potekajo tudi tekmovanja v plesu (večinoma na plaži Copacabana).

Čeprav se v Braziliji ne vrti vse okrog zabave in športa, je morda zanimivo zapisati še par besed o nogometu. Nenazadnje je brazilska nogometna reprezentanca že petkrat osvojila naslov svetovnih prvakov, nazadnje leta 2002, država pa bo leta 2014 gostiteljica svetovnega nogometnega prvenstva. Ob izboru je takratni predsednik Lula da Silva dejal: "Nogomet ni za nas zgolj šport, je veliko več kot to. Je strast, strast celotne nacije." Gregor Mlakar, direktor Preventa Thierry Brasil in izvršni direktor za nove trge, je povedal, kako se je prvo slovensko podjetje na brazilskem trgu prilagajalo tamkajšnjim razmeram: v času svetovnega prvenstva so v tovarno postavili veliko platno, da so delavci spremljali nogometne tekme domačih igralcev. Sicer bi imeli težave, saj nihče ne bi prišel na delo, ker bi tekme spremljali doma, meni Mlakar. Vse bolj priljubljen je tudi ženski nogomet. Brazilska odbojkaška ekipa je v sredini 20. stoletja požela velike uspehe, zasloveli pa so še v drugih športih: tenisu, formuli ena, polu in preskakovanju ovir s konji. V Riu de Janeiru bodo leta 2016 potekale prve poletne olimpijske igre v Latinski Ameriki. Oči svetovne javnosti bodo ob odmevnih dogodkih v prihajajočih letih torej še kako uprte v to državo. Tega se zavedajo tudi oblasti, ki si v skladu z izboljšanjem podobe in zagotovitvijo varnosti vedno bolj prizadevajo obvladati razmere v favelah - in to za vsako ceno.

Tako velika država je dala veliko svetovno znanih imen; omenimo naj slovitega arhitekta dvajsetega stoletja Oscarja Niemeyerja in Ayrtona Senno, voznika formule ena. Zanimivo je dodati, da je najbolj prodajani brazilski literarni ustvarjalec in - za Garcio Marquezom - drugi najbolj brani avtor Latinske Amerike, Paulo Coelho, v delu Veronika se odloči umreti dogajanje postavil na slovenska tla, v Ljubljano.

Obedu sledi cefezinho

Hrana v Braziliji je raznolika in je odsev različnih kulturnih vplivov, čeprav so nekakšna stalnica vseh regij in družbenih slojev riž, fižol, meso, maniok, solata in seveda ogromno vrst sadja in zelenjave. Brazilska kava je odličen zaključek vsakega obroka.Nekakšna nacionalna jed je feijoada, ki sestoji iz črnega fižola in mesa (največkrat so to ostanki prašičjega mesa - na primer rep in ušesa) s prilogo riža, manioka in pomaranče, izvira še iz časov suženjstva in je ob sobotah za nekatere nepogrešljiva jed. Brazilska kava je odličen zaključek vsakega obroka, Brazilci vam bodo pogosto ponudili cafezinho ali 'malo kavo'. Pivo chope je po mnenju mnogih odlično, prav tako popularna je nacionalna pijača caipirinha - zmes limone, limete, sladkorja in ledu.

POSLOVNI BONTON

Bolje čakati kot zamuditi

Zamujanje na poslovne sestanke je po mnenju sogovornika dr. Štefana Bogdana Šaleja, direktorja medvladne organizacije ICPE, običajno, tako da se lahko zgodi, da boste nanje čakali od pol do ene ure. Nikakor pa si ne privoščite, da bi zaradi tega prišli na sestanek kasneje tudi vi. »Ne bodi netočen in ne brez kravate samo zato, ker to počno oni. To bi pomenilo, da jih podcenjuješ. Zgodilo se je že, da so ljudje zaradi tega izgubili posel,« svari Štefan Bogdan Šalej glede na svoja opažanja. Štefan Bogdan Šalej, verjetno največji slovenski poznavalec brazilskega poslovnega sveta, ki se je že pred pol stoletja odselil v Brazilijo, je tam opravljal številne funkcije, med drugim je bil tudi častni konzul.

Resen posel terja čas

Po besedah Roberta Čerina, direktorja podjetja Zektor, ki v Braziliji deluje v okviru skupine Kolektor Group, si brazilski poslovneži pri pogajanjih vzamejo čas, zato so ta daljša in, vsaj zanj, tudi bolj naporna. Veliko časa se nameni temu, da stranki uskladita svoje cilje in pričakovanja.Preden tujec začne resen posel, naj bi običajno preteklo več časa. Uroš Kravos, direktor podjetja Iskra do Brasil, vzroke za to pripisuje velikim razlikam v ravneh izobrazbe med Brazilci in tujci. Po njegovih izkušnjah se veliko časa pri poslu nameni temu, da stranki uskladita svoje cilje in pričakovanja. Zato je po njegovem prepričanju pravilna odločitev o strategiji vstopa na trg še toliko bolj pomembna. Tudi kasneje je potrebno vzdrževati osebne stike, zato je za uspešen posel potrebnih več obiskov Brazilije. Dobre odnose omenjeni sogovorniki vzdržujejo s poslovnimi partnerji tudi, ko je posel že zaključen.

Spoštovanje preko naslavljanja

V brazilskem poslovnem svetu je pomembno naslavljanje, pri čemer moramo upoštevati nazive sogovornikov. Na dobri poti smo, če pripravimo vizitko v portugalščini ter tudi nazive prilagodimo njihovim. Spoštovanje se v brazilski portugalščini izraža z nazivoma Senhor (za moškega) in Senhora (za žensko). Čeprav Brazilci hitro preidejo na tikanje in uporabo samo lastnega imena, se toplo priporoča, da jih naslavljamo s poklicnim nazivom, če ga imajo. Pri tem pa ne pričakujejo, da boš poznal vse njihove navade: »Bodi dober Evropejec in se obnašaj po evropsko,« pravi Šalej.

Primerne teme pogovora

Pogovor, ki ponavadi poteka v angleškem jeziku, razen če se naučimo portugalščine, se nikoli ne začne s temo, ki je predmet poslovnega sestanka. Ko pa se govori o poslu, so zelo osredotočeni nanj in je to običajno edina tema pogovora. Uroš Kravos iz Iskre do Brasil pravi, da je dobrodošlo vpletanje humorja. S šalo se lahko debato spravi na prijateljsko raven.S šalo se lahko debato namreč spravi na prijateljsko raven. Po mnenju sogovornika se na splošno radi pogovarjajo o nogometu, družini, otrocih in lepih plažah. Politiki, socialni neenakosti, revščini, religiji, odnosih z Argentino in izginjanju deževnega gozda pa se je, po izkušnjah istega sogovornika, bolje izogibati. Hkrati pričakujmo, da nas bodo vmes večkrat prekinili. Po besedah Štefana Bogdana Šaleja so Brazilci precejšnji nacionalisti, zato ne smemo nikoli opravljati njihove države. Tudi, če se sami pritožujejo čez svoje politike ali nogometaše, jim ne smemo pritrjevati - takoj se bodo postavili 'svojim' v bran. Da ne bi prišlo do političnih konfliktov, se je pogovoru o kočljivih temah bolje izogniti. Temo pogovora je priporočljivo prilagajati posamezniku, zato se je dobro poprej seznaniti o njegovih interesih, na primer za kateri nogometni klub navija, še pravi Šalej.

Darilo, ne korupcija

Pri izbiri poslovnih daril moramo biti pazljivi. Čeprav vsa z velikim veseljem sprejmejo, je najbolje, da izberemo nekaj praktičnega, nekaj, ob čemer se nas bodo lahko vsak dan spomnili. Pri tem pa darilo ne sme biti predrago, saj lahko dobi pridih korupcije. Podkupovanje je namreč v Braziliji prisotno v obliki denarja, celo v obliki turističnih potovanj za celo družino, nakupov letalskih kart, sponzoriranju šolanja družinskim članom v tujini itd. Uroš Kravos, ki od leta 2004 živi in posluje v Braziliji, opaža, da so tudi poslovna kosila na domu že lahko nekakšna oblika korupcije, in dodaja: »Posel se dela s prijatelji. Vsakdo pričakuje, da mu boš v zameno nekaj vrnil.«

Hierarhija tudi v poslovanju

Robert Čerin se strinja z analizo raziskovalca organizacijske kulture Geerta Hofstedeja, ki ugotavlja, da je hierarhija v brazilski družbi kakor tudi v poslovanju močno zasidrana in upoštevana: »Opazna je podrejenost močnejšemu. Odločitev vedno sprejme samo eden, drugi mu sledijo,« pravi. Ljudje se po večini zadržujejo v svojih interesnih skupinah in družbenih razredih. Opažanja sogovornikov o rasni diskriminaciji v Braziliji so različna. Uroš Kravos meni, da je Brazilija ena redkih držav na svetu, kjer je rasno diskriminacijo težko opaziti. Gregor Mlakar pa, nasprotno, opaža, da so na vodilnih položajih večinoma belci, temnopoltih skorajda ni. Martin Marger je v svojem delu Rasa in etnični odnosi navedel primere raziskav rasne diskriminacije v Braziliji, ki kažejo na diskriminacijo temnopoltih, pri čemer opaža, da se je danes situacija izboljšala, saj so temnopolti tudi na višjih družbenih položajih. Ob tej temi Štefan Bogdan Šalej postreže s podatkom, da je na primer predsednik industrijske zbornice v São Paulu arabskega rodu, njen podpredsednik pa Jud.

Uroš Kravos pravi, da odločitev Brazilci navadno ne sprejemajo sami in to odgovornost raje prenesejo na nadrejene ali na širšo skupino v okviru projekta, zato se pri vodenju izgubi veliko časa. Hkrati je tako ravnanje učinkovit obrambni mehanizem, zaščita pred izgubo službe, če bi izbrali napačno odločitev. Po mnenju istega sogovornika kolektivnost in kooperativnost ne izhajata iz prednosti takega dela, temveč iz pomanjkanja znanja in delitve odgovornosti.

Ženske v poslovnem svetu in politiki

Sogovorniki opažajo, da imajo večino moči v rokah moški, tako v politiki kot v gospodarstvu, pa vendar se ženske skušajo temu upreti. V glavnem mestu Brazilije je 31. avgusta 2007 potekala druga nacionalna konferenca ženskih politik, ki jo je obiskal tudi takratni predsednik Ignacio Lula da Silva. Ženske so se na konferenci, ki se je je udeležilo 3000 predstavnic in predstavnikov, zavzele za politične reforme, ki bi jim omogočile prisotnost na višjih položajih v politiki. Leta 1997 je bil sprejet zakon, ki zahteva 30-odstotno prisotnost žensk v javnem življenju, a ni prinesel velikih rezultatov. V Braziliji so tako leta 2007 le 8,8 odstotka položajev v politiki zasedale ženske. A najpomembnejši politični položaj v državi od začetka leta 2011 pripada ženski, Dilmi Rousseff, ki je kot prva izvoljena predsednica te države nasledila priljubljenega predsednika Luiza Inacia Lula da Silva in ima velika pooblastila, saj hkrati vodi tudi vlado.

Določeno mero mačizma lahko pričakujemo v poslovnem svetu in politiki, vendar pa se ta trend spreminja s tem, ko se vedno več žensk vključuje v trg delovne sile, zato ženske večinoma nimajo problemov s sklepanjem poslov v Braziliji. Kljub temu pa so nekateri Brazilci v tem pogledu še vedno konzervativni, saj menijo, da je glavna vloga ženske skrb za dom in družino.

Ženske v Braziliji so najbolj vidne v zdravstvu, novinarstvu, šolstvu in poslovnem svetu, kot lastnice manjših podjetij. Leta 2007 so na lestvici ženskega podjetništva po aktivnosti podjetij v svetu Brazilke zasedle 10 mesto.Leta 2007 so na lestvici ženskega podjetništva po aktivnosti podjetij v svetu Brazilke zasedle 10 mesto. Leta 2009 so tako ženske v Braziliji predstavljale 40 odstotkov (v Sloveniji je bilo v tem času zaposlenih 46,3 odstotka žensk) delovne sile v državi, vseeno pa velja, da so navadno manj plačane kot moški. Po podatkih IADB (Inter-American Development Bank) iz leta 2009 so moški zaslužili 30 odstotkov več kot ženske istih let in izobrazbe.

Zeleno-rumeno-modra oblačila? Raje ne.

Kravata je zaželena, četudi je zaradi toplejšega podnebja običajno ne nosijo ne brazilski moški niti je ni vedno nosil njihov bivši predsednik. Brazilske ženske naj bi se za naš okus oblačile privlačno, kar se svetuje tudi poslovnim ženskam, ki naj izbirajo ženstvena oblačila in naj ne bodo preveč konservativne. Po izkušnjah Roberta Čerina Brazilcem veliko pomeni blagovna znamka, ki jo nosijo. Pri oblačenju se je dobro izogibati zeleno-rumeno-modri kombinaciji, ki so barve brazilske zastave.

Pozornost velja nameniti tudi gestam. Izogibajte se zlasti našemu znaku za OK, ko sta palec in kazalec sklenjena v krog - takšna gesta je Braziliji namreč vulgarna. Štefan Bogdan Šalej zato priporoča, da je bolje imeti roke ob telesu, dokler se ne navadimo na brazilske geste.

ANEKDOTA

Poslovnež Štefan Bogdan Šalej se spominja svojih začetnih let v Braziliji, ko je kot študent pridno študiral, zraven pa še delal, da je zaslužil denar. V objektu, kjer so sobe oddajali študentom, mu je neka druščina ponudila grozdje. Vse, kar so mu ponudili, je lačen pojedel. Sčasoma so se spoprijateljili in čez par let mu je prijateljica, ena izmed darežljivih študentov iz te druščine, rekla: »Zdaj, ko pa že imaš dosti denarja, mi pa vrni en zaboj grozdja, ki si mi ga dolžan.« Takole se je dalje razvijal pogovor:
»Zakaj pa sem ti ga dolžan?«
»Takrat si ga vsega pojedel.«
»Pa saj si mi ga ponudila.«
»Pa ti ne veš, da mi to ponudimo, ker smo vljudni. Vljudno pa je, da ga ti ne sprejmeš.«
Od takrat Štefan Bogdan Šalej ve, da ni vljudno sprejeti vseh njihovih ponudb, ki se začnejo z: Ali boste?, Ali želite?, ker te ponudbe ne pomenijo vedno, da jih moraš sprejeti.

Fotografije: Hank LeClair (zgoraj), malias (sredina), Xenia Antunes (spodaj).

Vstop do članskih strani