BOLGARIJA

KLEMEN BRATUŠA

Jaz nisem Slovan, temveč Tatar!

DOBRO JE VEDETI
Ostanki socializma v gospodarstvu
Izzivi in priložnosti
Prvi zapisan slovanski jezik
Družina je temeljna enota

POSLOVNI BONTON
Odkimavanje namesto prikimavanja
Poslovna srečanja

DOBRO JE VEDETI

Po povzetkih v knjigi Evropa, naša preteklost in sedanjost in priročniku Bolgarija je Bolgarija na vzhodu Balkana po naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnostih prehodna dežela med Evropo in Azijo. Glavna naravnogeografska značilnost v Bolgariji so izmenjujoči pasovi nizkega in vzpetega sveta. Deli se na več pokrajinskih enot: široki donavski ravnini na severu sledita donavsko gričevje in gorovje Balkan. Južno od tam in vzporedno z Balkanom poteka Sredna Gora. Gorovje, razrezano z rekami (Struma in Mesta), se dviga tudi na jugovzhodu in jugu države (Pirin, Rodopi). V sredini države se razprostirajo nižine Marice in Tundže. Več kot dve tretjini površja države sta pod 600 metri nadmorske višine. Severno od Balkana prevladujejo topla poletja in hladne zime. Na jugu sredozemski vpliv pozimi omili celinsko podnebje in poskrbi za suha, vroča poletja. Bolgarija ima okrog 2500 ur sončnega obsevanja, največ seveda poleti, kar je ugodno za rast vinske trte, bombaža, pšenice in drugih kulturnih rastlin. Ob obali so zaradi sonca topla in suha poletja, kar se pozna tudi pri razvoju turizma. Gozdovi poraščajo 35 odstotkov površja države, polovica jih je primerna za gospodarsko izkoriščanje. Zaradi svoje geografske lege ima Bolgarija zelo bogato živalstvo in rastlinstvo z nekaj endemičnimi (omejenimi za določeno področje) vrstami.

Bolgarija ima tudi probleme z okoljskimi problemi, ki so nastali zaradi naraščajoče industrializacije v času komunistične vladavine Todorja Živkova. Tako so bolgarski okoljevarstveniki ocenili, da je zaradi pretirane rabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin prekomerno obremenjenih 60 odstotkov obdelovalnih zemljišč. Nekatera mesta so bila onesnažena do tolikšne mere, da so njihovim prebivalcem zagotovili brezplačne zdravniške preglede in zdravljenje.Nekatera mesta so bila onesnažena do tolikšne mere, da so njihovim prebivalcem zagotovili brezplačne zdravniške preglede in zdravljenje. Šele konec osemdesetih let 20. stoletja so se stvari obrnile na bolje; temu je zlasti prispeval pritisk javnosti, nevladnih organizacij in pomoč mednarodnih strokovnjakov.

Ostanki socializma v gospodarstvu
Socialistični sistem je zapustil zelo opustošeno gospodarstvo. Kmetijstvo ima v rodovitnih nižinah s svojimi posebnimi kulturami (sončnice, bombaž, paradižnik, paprika, riž, vinska trta, vrtnice tobak in sivka) pomembno vlogo. V industriji sta razvita predvsem strojništvo in metalurgija. V državi izkoriščajo rudna bogastva (rjavi premog, železovo rudo, baker, mangan) pa tudi radioaktivne vrelce. Približno tretjino energije proizvedejo jedrske elektrarne.Približno tretjino energije proizvedejo jedrske elektrarne. Po preobratu se v državi ugodno razvijajo tekstilna industrija, predelava kmetijskih proizvodov in elektroindustrija. Najpomembnejše izvozne partnerice so Italija, Nemčija, Turčija, Belgija, Grčija, ZDA in Francija. Izvažajo predvsem: kmetijske pridelke, kemijske izdelke, dvigalne in transportne naprave, gorivo, železo, mlečne izdelke, vino, tekstil in čevlje. Najpomembnejše uvozne partnerice so: Nemčija, Italija, Rusija, Grčija, Turčija, in Francija. Uvažajo predvsem kovine, vozila, stroje, kemikalije, izdelke visoke tehnologije in blago za široko porabo. Blagovna menjava med Slovenijo in Bolgarijo je v letu 2005 znašala 131,2 milijona evrov. Slovenija v Bolgarijo največ izvaža zdravila, papir in karton, uvaža pa olje, dele za gradbene stroje, pogonske stroje in druge motorje. V Bolgariji so pomembna tudi pristanišča Burgas, Ruse in Varna. Slednja velja za največje bolgarsko morsko pristanišče. Najuspešnejša podjetja v Bolgariji so v lasti tujcev. Pomembnejša podjetja so: farmacevtsko podjetje Sopharma, Industrial Holding, turistični podjetji Albena in Sončna obala, Petrol, Lukoil Neftochim, ki je največja naftna rafinerija na Balkanu, od leta 1999 pa je v 58-odstotni lasti ruskega Lukoila. Pomembna so še Biovet, Neohim, Bulgartabak in Blagoevgrad (tobačna industrija). Poudariti bi bilo potrebno še, da je Bolgarija tretja največja izvoznica tobaka na svetu.

Izzivi in priložnosti
Bolgarski pravosodni sistem je neučinkovit in včasih tudi podkupljen. Organizirani kriminal ima vpliv na nekatere gospodarske panoge. Birokracija se je v zadnjem času nekoliko izboljšala, vendar nerazumno dolge zamude še vedno predstavlja oviro za vlagatelje in morebitne izvoznike v Bolgarijo. Velika nezaposlenost, majhna kupna moč, najmanjša delovna storilnost v Evropi, beg možganov v tujino in staranje prebivalcev so dejstva, ki zmanjšujejo ugled Bolgarije v makroekonomskem okolju.

Priložnosti za izvoznike in vlagatelje v Bolgariji so v informacijski tehnologiji, telekomunikacijah, zdravstvenih produktih, vojaški opremi, turistični infrastrukturi, avtomobilskih delih in servisih, gradbeni opremi in strojih ter v živilski industriji. Bolgarija namerava pognati v tek številne infrastrukturne projekte, kot so: mostovi, avtoceste, razvoj pristanišč, modernizacija letališča, distribucija energije in razvoj infrastrukture za vodo in odpadke.

Prvi zapisan slovanski jezik
Bolgarski jezik je južnoslovanski, ki ga govori okoli 12 milijonov ljudi. Manjšine ga govorijo tudi v Ukrajini, Makedoniji, Srbiji, Turčiji, Grčiji in Romuniji. Bolgarščina je zelo podobna makedonščini in je malce manj sorodna srbščini in hrvaščini.

Bolgarščina je prvi slovanski jezik, ki je bil zapisan. Pojavila se je v 9. stoletju in je uporabljala glagolico, ki so jo skozi stoletja zamenjali s cirilico. Proti koncu 18. stoletja so si prilagodili rusko verzijo cirilice. Tako so se v 19. stoletju uporabljali različice abecede, ki so imele od 28 do 44 črk. Leta 1870 je Marin Drinov predlagal abecedo s 32 črkami, ki je ostala v veljavi vse do leta 1945, ko je prišlo do pravopisne reforme. Zaradi neznanje cirilice lahko imajo obiskovalci določene težave pri iskanju ulic in spremljanju javnih obvestil.Zaradi neznanje cirilice lahko imajo obiskovalci določene težave pri iskanju ulic in spremljanju javnih obvestil. Spominjam se čakanja na sofijski železniški postaji, kjer so bili vsi prihodi in odhodi vlakov napisani v cirilici in sva s prijateljem potrebovala nemalo časa za dešifriranje tistih črk. Pozor, bolgarska različica cirilice je nekoliko drugačna od srbske! Tudi nasploh so Bolgari drugačen narod kot Srbi. Vsaj tako trdi Iztok Rener, ki je živel šest let v Bolgariji in ki pojasnjuje: »Slovenska podjetja delajo največjo napako, ko enačijo Srbe in Bolgare. Bolgarov nikakor ne smeš podcenjevati in najbolj so občutljivi, ko jim daš vedeti, da so manj kot ti. Tako bodo morali slovenski menedžerji kot tudi vsi ostali pričeti poslušati, kar jim sogovornik govori.« Kakorkoli že, vsem mlajšim generacijam popotnikov ali poslovnežem, ki bodo v prihodnje obiskali Bolgarijo, priporočam da imajo nekje zapisano njihovo abecedo.

Družina je temeljna enota
Družina je v Bolgariji temeljna družbena enota in mnogo stvari temelji na njej. V navadi so bolj razširjene družine. Tako običajno živi pod eno streho več generacij. Za te družine je značilno, da so zelo zaprte in da si skozi najrazličnejše socialne mreže zagotavljajo medsebojno pomoč. V bistvu je to zelo hierarhično organizirana družba. Mnogi si ugled pridobijo šele z leti ali pa z najrazličnejši nazivi. To se vidi tudi za jedilno mizo, kjer se hrana najprej ponudi najstarejši osebi. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da so najstarejši ljudje odgovorni za odločitve pri delu.

V Bolgariji dokaj hitro spoznaš, da so tamkajšnji ljudje zelo ponosni na svojo kulturo in dediščino. Morebiti se počutijo celo ogrožene. Ta občutek izhaja že iz veliko večje rodnosti turške manjšine v primerjavi z Bolgari. Njihovo prebivalstvo se namreč hitro krči; tako zaradi velikega števila emigrantov kot zaradi nizke rodnosti. S prijateljem sva doživela dve odkriti negodovanji. Prvo je bilo zavoljo tega, ker sva se skupaj z dvema Bolgaroma pogovarjala v nekakšni mešanici bolgarskega, srbskega in hrvaškega jezika. V drugem primeru pa nama je nekdo »zatežil« zavoljo najinih »slovanskih korenin«, ki so bile po njegovem (on je zatrdil, da je Tatar) mišljenju krive vsega hudega, kar je prestal bolgarski narod. Sicer pa se že začenja praksa, da se ljudem pri odhodu v Bolgarijo svetuje izogibanje zgodovinskim temah, na katere se ljudje še vedno zelo čustveno odzovejo (makedonsko vprašanje, Srbi, Turki ...)

POSLOVNI BONTON

Odkimavanje namesto prikimavanja
Če se osredotočim na družbeno-poslovne običaje, naj omenim, da so to zelo relativni pojmi, ki se nenehno spreminjajo. Legendarna bolgarska »specialiteta« je prikimavanje z glavo, ki pomeni »ne«.Danes se že mnogi Bolgari šolajo v tujini, tako da prevzemajo določene poslovne prakse, ki jih propagirajo po zahodnih fakultetah, medijih in priročnikih, vendar kljub temu ne pozabite, da povsod ne veljajo enaka nenapisana pravila kot pri nas. Že legendarna bolgarska »specialiteta« je prikimavanje z glavo, ki pomeni »ne«. Zato smo lahko priča komičnim situacijam, ko vam Bolgar z nasmeškom na obrazu odkimava z glavo, vam pa nikakor ne gre v glavo, kaj je narobe s tem človekom. Najbolje, da pač omenite sogovorniku, da ste brali ta članek in da niste povsem gotovi, če misli »da« ali »ne«.

Tudi pri obedu v Bolgariji obstajajo določena pravila bontona, ki jih je vredno upoštevati. Preden se skušate usesti, počakajte, da vam gostitelj pokaže vaše mesto. Navadno vam bo gostitelj dal zeleno luč za pričetek obeda. Pri tem je primerno vztrajati, da začne s proceduro najstarejša oseba. Med obedom vam bodo z novo jedjo prinesli tudi drug prtiček. V primeru, da jih drugi razgrnejo in si jih nadenejo v naročje, je primerno, da ravnate enako, ker bo s tem obed postal bolj formalen. Če vam bo bolgarska hrana zelo teknila in se boste ob njej težko brzdali, le brez panike: to je znak vašemu gostitelju, da znate ceniti njihovo kuhinjo. Hkrati pa lahko pričakujete tudi drugo postrežbo, zato se pri prvi porciji ne »napokajte« do konca. Glede pijače je tako, da boste imeli neprestano polne kozarce. Če boste imeli dovolj pijače, je najbolje, da pustite svoje kozarce nekoliko prazne.

Poslovna srečanja
Sestavni del pozdravljanja je trd stisk roke, stik z očmi in primeren pozdrav. Rokovanje se spodobi tako pri srečanju kot tudi pri odhodu. Ljudi naslavljajte z njihovimi nazivi. Če jih ne poznate, uporabljate besedi »gospodin« ali »gospozha«, nakar dodajte priimek. Glede poslovnih vizitk naj omenim, da se izmenjujejo pri uvodnih srečanjih. Če ima vaše podjetje že častitljivo starost, lahko dodate še datum njegove ustanovitve. Vsekakor pa boste naredili vtis na vaše gostitelje, če boste pripravili vizitko v bolgarskem jeziku. Pripišete lahko tudi vaš akademski naziv.

Vsak poslovnež, ki gre v Bolgarijo sklepat posle, mora nujno sprejeti dejstvo, da tam čas dojemajo drugače kot v Sloveniji. Poudarek je predvsem na gradnji pristnega odnosa. Zato nikar ne drezajte v svoje gostitelje z venomer novimi vprašanji, temveč se jih naučite poslušati. Nikar ne drezajte v svoje gostitelje z venomer novimi vprašanji, temveč se jih naučite poslušati.Hkrati se je potrebno naučiti, da imajo Bolgari navado govoriti zelo naokrog, ko začutijo, da so lahko njihove besede uporabljene proti njim. Če ne dobite odgovora na postavljeno vprašanje, ga poskusite postaviti na drug način. Nasploh naj vam uvodno srečanje služi kot medsebojno spoznavanje. V Bolgariji ni navada, da bi veliko govorili, zato se izogibajte predolgim samogovorom. Običajno se tempo pogovora nekoliko upočasni, ko dve stranki zaključujeta posel. Takrat se navadno vse skrbno preudari in prediskutira. Obenem pa bodite pozorni na pojav, ki se mu reče postavljanje nerealnih cen izdelkov in storitev. Na to opozarja tudi Iztok Rener, ki pravi, da je v takšnih primerih možno pričakovati ponoven telefonski klic in z njim povezano nižjo ceno izdelka oziroma storitev. No, skorajda bi pozabil, da nekateri odsvetujejo sklepanje poslov v poletnih mesecih, ker imajo takrat v Bolgariji številne praznike.

Fotografije: Klemen Bratuša in Andrej Juričko.