BOSNA IN HERCEGOVINA

ANA SAVŠEK

Kulturni kolaž sredi Balkana

DOBRO JE VEDETI
Dve entiteti v eni državi
Posledice polpretekle zgodovine
Preplet vzhoda in zahoda
Posebna mentaliteta

POSLOVNI BONTON
»Jej in pij, posel pride kasneje!«
Ohlapno pojmovanje točnosti
Dva poljuba pri Bošnjakih, trije pri Srbih
Izstopajoči poslovneži

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Če pogledamo na zemljevid jugovzhodne Evrope, se državica Bosna in Hercegovina (BiH) zdi kot srce, ujeto med Jadranskim morjem in Panonsko nižino. Pestra zgodovina tega območja pa nam pripoveduje, da srce ne bi bil najbolj primeren simbol za to območje, saj so se tu v preteklih obdobjih odvijali težki dogodki, ki so dali BiH specifično kulturo in identiteto.

Na območju današnje BiH so štiristo let vladali Otomani v turškem imperiju, štirideset let je bilo ozemlje pod Habsburžani, zadnjih sedemdeset let prejšnjega stoletja pa je bila BiH ena izmed republik SFRJ. Država, ki leži na stičišču vzhoda in zahoda, si je izborila samostojnost leta 1992, kar pa je povzročilo tri leta trajajočo kruto vojno, ki je v veliki meri vplivala na današnje ekonomske pa tudi kulturne razmere v državi. Posledice vojne so očitne in še vedno vidne na vsakem koraku. Posledice vojne so očitne in še vedno vidne na vsakem koraku.

Dve entiteti v eni državi
Državico na Balkanskem polotoku danes sestavljata dve entiteti, določeni z Daytonskim sporazumom, to sta Federacija BiH in Republika Srbska, med katerima pa vladajo velike politične in kulturne razlike. Država meji na Hrvaško ter Srbijo in Črno goro, ponaša pa se tudi z nekaj morja, petimi lukami in štirimi letališči.

Prebivalstvo v državi ni homogeno, tu namreč na majhnem območju živijo trije narodi, in sicer Bošnjaki, ki so muslimani, pravoslavni Srbi ter katoliški Hrvati. Trije so tudi uradni jeziki: bosanski, srbski in hrvaški. Vendar pa nacionalna pripadnost tu ni odločilnega pomena, bolj pomembna je seveda verska pripadnost.

V Sarajevu še danes lahko opazimo posledice zadnje vojne izpred desetih let, ki je na številnih stavbah pustila sledove vojnih obstreljevanj.Glavno mesto BiH je karizmatično Sarajevo, najbolj znano po znameniti Baščaršiji, visokih džamijah, okusnih burekih in pravi bosanski kavi. Evropsko politično zgodovino je to mesto usodno zaznamovalo leta 1914 z atentatom na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod za izbruh prve svetovne vojne. V mestu še danes lahko opazimo tudi posledice zadnje vojne izpred desetih let, ki je na številnih stavbah pustila sledove vojnih obstreljevanj. Nadvse zanimiva bosanska mesta so še: Jajce, Banja Luka, Travnik, Tuzla in Mostar z znamenitim ponovno zgrajenim, med zadnjo vojno porušenim turškim mostom.

Posledice polpretekle zgodovine
Bosna in Hercegovina je država, ki so ji medetični spopadi onemogočili normalen razvoj. Polpretekla zgodovina je pustila posledice tudi v poslovnih sferah, predvsem tako, da je bilo večino infrastrukture preprosto porušene ali močno poškodovane, večina večjih podjetij pa je propadla. Razen monopolnih državnih podjetij, kot sta pošta in energetika, se je z umirjanjem razmer začel tudi nastanek in razvoj novih podjetij, ki so bila večinoma majhna in zelo etnično orientirana. Za pokritje celotnega teritorija je bilo torej potrebno poslovanje s podjetji iz vseh treh področij, in sicer tistega z večinskim srbskim, bošnjaškim ali hrvaškim prebivalstvom. Vsak od omenjenih pa ima svoje kulturne, verske in ostale običaje, posledično pa tudi poslovne. Danes je situacija nekoliko drugačna, ta podjetja so nekoliko večja od zahodnih pa tudi slovenskih, a še vedno izredno majhna. Prav ta majhnost ima svoje posebnosti, lastnik je torej običajno tudi vodilni manager. Organizacijska struktura je večinoma zelo enostavna, število zaposlenih  ne presega nekaj deset.

Po vojni je potekala rekonstrukcija gospodarstva, pri čemer je veliko pripomogla mednarodna finančna pomoč. Nekatere vlagatelje je vojno razdejanje sicer odvrnilo od vlaganja kapitala v BiH, vendar v Sloveniji vseeno vlada veliko zanimanje za ta trg. Med državama poteka pospešeno gospodarsko sodelovanje in kot piše na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije, je bila naša država med vodilnimi bosanskimi zunanjetrgovinskimi partnerji in vlagatelji v njihovo gospodarstvo, tako da so jo tam razglasili za državnega partnerja.

Turizem v BiH še ni izrazito razvit, ima pa velik potencial in tudi v turizmu lahko pričakujemo razvoj bosanskega gospodarstva. BiH ima s svojo bogato kulturo, fascinantno zgodovino ter naravno pestrostjo veliko možnosti za doseganje uspehov na področju turizma. BiH ima s svojo bogato kulturo, fascinantno zgodovino ter naravno pestrostjo veliko možnosti za doseganje uspehov na področju turizma.Danes so deloma razvite namreč šele trgovina, predelovalna industrija in poslovne storitve.

Preplet vzhoda in zahoda
Na kulturo BiH so močno vplivala zgodovinska dogajanja. Največji pečat so tu v štiristoletni vladavini pustili Turki, ki so na to območje prinesli svojo kulturo, predvsem pa je bila pomembna uvedba islama med bosansko prebivalstvo. Muslimani,  ki verujejo v preroka Mohameda in boga Alaha, še danes predstavljajo največji delež prebivalstva. Mnogi še ohranjajo tradicionalno muslimansko kulturo, v urbanih okoljih pa se ta že meša z vplivi iz zahoda. Ohranjajo se  tradicionalne navade, kot sta na primer poroka in pogreb, mnogi praznujejo ramadan, obiskujejo mošeje, nekatere ženske nosijo tradicionalna pokrivala, sliši se petje mujezina, mnoge ženske so še vedno v podrejenem položaju. Najbolj opazne zgradbe so ravno muslimanske džamije, ki krasijo mesta in vasi in jim dajejo poseben čar.

Po razpadu turškega imperija je na območju današnje BiH potekala načrtna evropeizacija, ki je uničevala vse, kar je spominjalo na turške čase. Posnemanje Evrope je popačilo prvotno podobo mest ter zmanjšalo multikulturnost. Tudi v arhitekturi se še danes kaže prepletanje zahodnih racionalnih in vzhodnih emocionalnih vplivov.

Srbsko prebivalstvo v BiH je v nasprotju z Bošnjaki  pravoslavne vere, zato poznajo tudi drugačne navade in običaje kot muslimani. Njihovi najpomembnejši prazniki so božič, velika noč in krstna slava.

Raznolikost v kulturi se v BiH torej čuti na vsakem koraku. Seveda obstajajo tudi tri narodne noše, in sicer srbska, bošnjaška in hrvaška, ki vsaka zase pripovedujejo svojevrstno zgodovino.

Tudi glasba ima pomembno vlogo v tamkajšnji kulturi. Na ruralnih srbskih in hrvaških območjih poznajo t.i. zmijansko petje, bosansko-hercegovski muslimani, ki živijo v mestnih naseljih, pa pojejo sevdalinke, katerih glavna tema je ljubezen, pojavljajo pa se na območjih, kjer prihaja do spoja vzhoda in zahoda. Ljudska glasbila so saz, šargija, tamburica, žurna in gusle.

Po vsej Evropi poznamo tudi bosanske filme, ki govorijo predvsem o socialni angažiranosti, delavskem razredu, sodobnih vaseh, ljubezenskih problemih mladih ter spominih na vojno.

Posebna mentaliteta
»Zajebancija je naš mentalitet,« se je glasil grafit v Sarajevu, ki mi je močno ostal v spominu po lanskem obisku Sarajeva. Ljudje na Balkanu namreč veljajo za uživače in flegmatike, vendar pa v sebi nosijo tudi velik problem narodne identitete. Eden od študentov je v Zborniku o BiH to pojasnil z besedami, da je »vsak Bosanec, ki mu je uspelo oditi iz Bosne, zunaj le te obsojen nanjo, saj je v svetu poznan le kot Bosanec. Narodna identiteta ga zaznamuje za vse življenje, čeprav znotraj Bosne sam ne ve, kdo je«.

Še posebej v bošnjaškem delu države ima tradicionalno pomembno, celo ritualno vlogo predvsem kava. Kava, kafa in kahva so besede, ki vabijo na druženje. Kava, kafa in kahva so besede, ki vabijo na druženje.Kultura pitja kave se je začela po letu 1592, ko so v Sarajevu odprli prvo kavarnico. Takrat so v kavarne oziroma kafane, v katerih so izvajali živo glasbo, lahko zahajali le moški. Ponekod na Baščaršiji v Sarajevu še danes postrežejo s pravo bosansko kavo z usedlino v bakreni džezvi, priložijo pa fildžan in kozarec mleka. Poleg kave je zelo poznana pijača tudi znamenita rakija, ki je sestavni del družabnega življenja v Bosni.

Bosanska kuhinja je zelo bogata in raznolika. Tudi v njej se mešajo elementi bosansko-hercegovske kulture, opazimo pa tudi prepletanje vzhoda in zahoda. Dobro znane so specialitete, kot so čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, šiš, čorbe, pite, bureki, musake, sarme in baklave. Ta hrana se streže v tradicionalnih bosanskih restavracija imenovanih aščinice, največ jih je seveda na Baščaršiji, kjer najdemo tudi veliko število čevapdžinic in burekdžinic.

POSLOVNI BONTON

»Jej in pij, posel pride kasneje!«
Omenjeni stavek so bile v preteklosti prve besede, ki so jih ob prihodu v BiH slišali poslovneži. Sestanki so namreč skoraj vedno potekali ob hrani. Matej Zavrl, direktor prodaje v podjetju Sava Tires iz Kranja pravi, da se je ta običaj danes že precej spremenil, saj sestankov ob enormnih količinah hrane ne pripravljajo več, še vedno pa so tamkajšnji gostitelji  izredno gostoljubni, čeprav tako polnih miz kot se jih spominjajo starejše generacije, res ni več. Sestankov ob enormnih količinah hrane ne pripravljajo več, še vedno pa so tamkajšnji gostitelji izredno gostoljubni.Tudi sestanki ob alkoholnih pijačah so vse bolj redki, je pa večerno druženje do poznih ur, tudi po polnoči, ob hrani in pijači še vedno del njihovega poslovnega protokola. Nevljudno je odkloniti povabilo na pijačo, če ne pijete alkohola, popijte vsaj kavo. Ker muslimani ne jedo svinjine, je treba zelo paziti, kaj naročiš poslovnemu partnerju za kosilo. Zavrl poudarja, da je to še posebej pomembno pri večjih skupinah, kjer je najboljša rešitev, če naročiš kar perutnino in sir.

Nasploh je koristno, da poznamo etnično pripadnost poslovnih partnerjev, saj ta lahko vpliva tudi na slog njihovega odločanja. Značilnost poslovne kulture na Balkanu je poudarek na osebnih odnosih in na neformalnih oblikah poslovnih stikov. Vesna Debeljak v Zborniku o BiH pravi, da kdor bo znal vzpostaviti dober osebni odnos s poslovnim partnerjem, bo imel več možnosti za uspešno sklenjen posel.

Gospod Zavrl je povedal, da se po določenem času zelo pogosto poslovneži zelo zbližajo in postanejo osebni prijatelji. Takšen način obnašanja je zaželen in celo pričakovan. To prispeva tudi k lojalnosti, ki je v poslovnem svetu zelo pomembna. V primeru nespoštovanja dogovora so vsekakor možne tudi velike zamere, česar v zahodnem svetu skorajda ni, saj gre tam predvsem za denar.

Ohlapno pojmovanje točnosti
V poslovnih sferah v BiH gre tudi za drugačen odnos do časa, kot ga poznamo v zahodnem svetu. Tu gre za bistveno bolj ohlapno pojmovanje pojma »biti točen«. Tamkajšnji poslovneži ne marajo priganjanja, saj potrebujejo čas, da spoznajo in ocenijo sogovornika. Vnaprejšnji strogi urniki zato niso preveč smiselni.

Pristnost in občutek za sogovornika, je potrebna tudi pri poslovnih darilih. Ta so v poslovnem svetu sicer jasno opredeljena, dajanje in sprejemanje je torej omejeno. Z darili se vpliva na obnašanje poslovnega partnerja, saj so darila obojestranska gesta. Poslovna darila naj bodo osebna, izražajo naj spoštovanje in naj upoštevajo rang poslovnega partnerja, še posebno, ker lahko od druge strani pričakujemo zelo osebno pozornost.

Poslovneži nosijo poslovno obleko, moški torej obleko in kravato, ženske pa kostim. Tako za moške kot ženske velja, da je videz pomemben. Dobra obleka bo na bodoče partnerje naredila velik vtis. Moj sogovornik je povedal, da so svečane obleke ali smokingi redkost. Tudi na spletni strani Izvozno okno je zapisano, da posebnih pravil glede oblačenja v BiH ni, oziroma so te navade podobne kot drugje po Evropi.

Na zgoraj omenjeni spletni strani piše tudi, da imajo v BiH dvainštirideseturni delavnik, ter da je vsaka druga sobota v mesecu delovna. Delovni dan se začne ob 8.00 ali 8.30, sestanki pa potekajo v dopoldanskih urah. Letni dopust imajo v BiH večinoma od druge polovice julija do konca avgusta, zato so takrat  posli nekoliko ohromljeni.

Dva poljuba pri Bošnjakih, trije pri Srbih
Nazivi se uporabljajo, prav tako se izmenjujejo tudi vizitke, vendar tu ni nobenih posebnosti. Ob pozdravu je obvezen stisk roke, v večini primerov pa sledi tudi poljub. V bošnjaškem delu dva, prvi na levo in drugi na desno lice, v srbskem pa trije. Zelo narobe je, če bi storil obratno. Za razliko od zahodnih dežel, kjer je vprašanje »Kako gre?«, odgovor le stvar formalnosti in vljudnostna fraza, v BiH vedno dobimo odgovor. Zato se spodobi, da pokažemo iskreno zanimanje za sogovornika. Za razliko od zahodnih dežel, kjer je vprašanje »Kako gre?«, odgovor le stvar formalnosti in vljudnostna fraza, v BiH vedno dobimo odgovor.

Matej Zavrl pravi, da je prevladujoč jezik komunikacije v BiH neka vrsta balkanščine, ki se pri pogovorih izkaže za najboljšo opcijo. Bosanski, hrvaški in srbski jezik so si v podrobnostih zelo različni, kar je pri določenih sogovornikih, oz. v določenih situacijah zelo pomembno. Dopis ali pa samo pozdrav v tipičnem srbskem jeziku bi bil za Bošnjaka, še posebej, če je bil sam ali kdo od bližnjih žrtev vojnega nasilja, lahko zelo moteč in bi popolnoma blokiral komunikacijo in posel. Po besedah sogovornika zelo redki managerji govorijo kakšnega od tujih jezikov.

Ženske na vodilnih in vodstvenih položajih so redke. Vesna Debeljak pravi, da tuja poslovna ženska sicer lahko pričakuje spoštljiv odnos, ne pa tudi povsem enakovredne obravnave, sicer pa na to veliko vpliva etnična oz. verska pripadnost sogovornika.

Izstopajoči poslovneži
V BiH poslovneži izstopajo na vsakem koraku. Takoj se opazi, kdo je uspešen poslovnež, saj ima drago obleko, dober avto, veliko hišo in lepo urejeno okolico. Zelo dobro so vidne ogromne razlike med ljudmi. Velika večina ljudi nima skorajda ničesar, saj je brezposelnost zelo velika pa tudi BDP je zelo nizek, v nasprotju s posamezniki, ki so izredno bogati.   

Poslovna kultura v Bosni in Hercegovini je torej kompleksen pojav, neločljivo povezan z zgodovinskimi, političnimi, družbenimi in kulturnimi značilnostmi okolja v katerem se dogaja. In, kot pravi Vesna Debeljak, tako kot samo okolje je tudi poslovna kultura nekaj spremenljivega. Prav ta zavest o spreminjanju pa je potrebna, da specifik, ki niso nujno tradicionalno kulturne, ampak so lahko tudi posledica aktualnih dogajanj, ne obravnavamo kot stereotipe. 

ANEKDOTA

V hrvaškem delu BiH je zelo pomembna znamka avtomobila. Pravzaprav vse, kar ni nemško, nima velike vrednosti. Na cestah v Mostarju, Ljubuškem, Grudah in Čitluku so torej prisotni predvsem različno stari mercedesi, audiji, beemveji in opli. Ko je Matej Zavrl, direktor prodaje v kranjskem podjetju Sava Tires, pozno ponoči po dolgi in naporni vožnji prispel v mesto Livno pred napol porušen hotel, ni imel ravno najboljšega občutka. »Ko pa sem pomislil, kje naj pustim avto, da bo na varnem in da bom lahko zjutraj nadaljeval pot, pa sem bil že kar v skrbeh. Ko sem preplašeno vprašal receptorja, kje torej lahko pustim avto, me je vprašal, katere znamke je. Na moj odgovor, da honda, je zamahnil z roko in vzvišeno dejal, da ga lahko pustim odprtega in ključe v njem, pa se mu ne bo prav nič zgodilo.«

Fotografije: Ana Savšek.