AVSTRIJA

MATEJA KAKEŽ

Mozartove kroglice kot nepogrešljivo darilo

DOBRO JE VEDETI
Dežela festivalov in koncertov
Raj za turizem in kmetijstvo?

POSLOVNI BONTON
Na Avstrijskem Koroškem slovarji niso v pomoč
Poslovneži prepevajo v narodnih nošah
Pravice delavcev v Avstriji
Zasebno življenje neradi mešajo s poslovnim
Priljubljeno darilo so rože in Mozartove kroglice
Kdor povabi, tudi plača

DOBRO JE VEDETI

Republika Avstrija leži v srednji Evropi in meji na sedem držav. Je sodobna demokratična država, ki si je uspešno utrdila prostor v mednarodni skupnosti narodov. Leta 1955 je bila sprejeta v Združene narode, leta 1956 je stopila v Svet Evrope. Avstrija pa je od leta 1995 tudi članica Evropske unije. Sedanjo politično ureditev države so Avstrijci izoblikovali po koncu druge svetovne vojne. Avstro-ogrska dediščina se je ohranila v marsičem, med drugim tudi v poimenovanju jedi, kakršna je cesarski praženec. Oprli so se na ustavo iz leta 1920, sestavljeno po razpadu cesarsko-kraljeve monarhije Avstro-Ogrske. Kot je navedeno v zbirki Dežele in ljudje, so Avstrijci so leta 1918 monarhijo odpravili, vendar se je njena dediščina ohranila še v marsičem, med drugim tudi v poimenovanju jedi, kakršna je cesarski praženec.

Po površini je Avstrija približno štirikrat večja kot Slovenija, sorazmerno s tem pa ima tudi približno štirikrat več prebivalcev. Okoli devet odstotkov prebivalstva ni avstrijskega, kar je po podatkih s spletne strani Izvozno okno eden od največjih deležev med državami EU. Glavnemu mestu Dunaju se še zdaj pozna, da je bil nekoč prestolnica cesarstva s številnimi narodi, med katerimi so imeli večino slovanski. Kot piše v zbirki Dežele in ljudje, takrat ni presenečalo, da je bilo po njegovih ulicah slišati toliko različnih jezikov kot v nobeni drugi evropski prestolnici, saj so se vanjo priseljevali delavci in služkinje, študentje in krošnjarji, trgovci in znanstveniki, glasbeniki in podjetniki z vseh koncev velikanske državne tvorbe. Moja sogovornica mi je potrdila, da so tudi danes Dunaj in ostala avstrijska mesta preplavljena z najrazličnejšimi  narodi in kulturami. Že samo po ulicah lahko slišiš govoriti ljudi v številnih različnih jezikih.

Dežela festivalov in koncertov
Avstrija med drugim velja tudi za deželo festivalov in koncertov z vrhunskimi umetnostnimi dosežki, hkrati pa tudi za deželo sproščene radoživosti in črnega humorja. Da ima glasba v življenju Avstrijcev nenavadno veliko vlogo, je pojasnjeno tudi v knjigi Dežele in ljudje. Vsakega maja in junija privabijo v avstrijsko prestolnico nešteto obiskovalcev dunajski slavnostni tedni. Takrat pripravijo posebne gledališke predstave in likovne razstave, vendar pa je glavni poudarek na glasbenih prireditvah. V najpomembnejših opernih hišah in koncertnih dvoranah izvajajo dela uglednih avstrijskih skladateljev. Nekaj povsem vsakdanjega pa so tudi številni poulični godci. Deloma so mladi študentje glasbe, večinoma pa so romskega in indijskega rodu. Njihov spored sega od starih ljudskih napevov do klasičnih valčkov.

Prav je povedati tudi to, da je Avstrija razdeljena na devet zveznih dežel, ki imajo vsaka svoj parlament. Dežele na zahodu so Vorarlberg, Tirolska, Salzburška in Koroška. Mozartovo rojstno mesto Salzburg v dolini Salzacha je prestolnica avstrijske zvezne dežele Salzburške. Dežele, ki spadajo na vzhodno stran pa so: Gornja Avstrija, Spodnja Avstrija, Dunaj, Gradiščanska in Štajerska.

Raj za turizem in kmetijstvo?
V zbirki Dežela in ljudje sem prebrala tudi, da zaradi številnih tujcev in letoviščarjev, ki vsako leto obiščejo turistična območja alpske republike, morda kdo pomisli, da Avstrija živi samo od turizma in kmetijstva. Z geslom Počitnice na kmetiji je postal turizem dejansko pomembna kmečka dopolnilna dejavnost. Turizem se je v Avstriji razvil v nepogrešljivo sestavino gospodarstva.Turizem se je v Avstriji nasploh razvil v nepogrešljivo sestavino gospodarstva. Pri tem bi spregledali, da je priljubljena turistična dežela hkrati razvita in sodobna industrijska država in da njeni kakovostni izdelki potujejo na vse celine. Industrija je največji sektor avstrijskega gospodarstva. Po razmejitvi, ki je običajna v Avstriji, prispeva približno petino gospodarskega proizvoda. Širše mednarodno običajno področje proizvodnje materialnih dobrin (torej industrija in obrt) ustvarja okoli 30 odstotkov ustvarjene vrednosti, je pojasnjeno v knjigi Politični sistem Avstrije.

Avstrija je zelo gorata, zato je za kmetijstvo uporabna le slaba polovica njene skupne površine. Spada med najbolj gozdnate države v zahodni Evropi, saj gozdovi pokrivajo skoraj 40 odstotkov njene površine. Zelo pomembna panoga je tudi smučanje, saj  privabi veliko turistov. Za smučanje so ugodne možnosti tako pozimi kot celo poleti. Avstrija ima v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi državami veliko rudnega bogastva, kljub temu pa ima v gospodarstvu rudarstvo le podrejeno vlogo, saj mora skoraj dve tretjini potrebnih rud in surovin uvoziti. Najpomembnejša je železova ruda. Obilje rude je omogočalo od sredine 19. stoletja razvoj železarstva in najraznovrstnejše kovinske predelovalne industrije. Avstrija pridobi vsako leto velikansko količino surovega magnezija in pri tem ima vodilno vlogo v svetu. Vodnatost gorskega sveta ji je omogočila, da pridobiva veliko večino električne energije na vodnih elektrarnah, pojasnjujejo v knjigi Dežele in ljudje.

Sogovornica mi je povedala, da je Avstrija med evropskimi državami najbolj ekološko osveščena, saj sistematično znižuje stopnjo onesnaženosti okolja že od začetka sedemdesetih let minulega stoletja. Za to državo je značilno tudi to, da predstavlja most med vzhodno in zahodno Evropo, vzhodnoevropske države pa, kot je pojasnjeno na spletni strani Izvozno okno, predstavljajo tudi pomembne zunanjetrgovinske partnerice in privlačne destinacije za avstrijske neposredne naložbe v tujini, predvsem v bančništvo.

Na tem internetnem viru sem izvedela tudi, da zunanje trgovski sektor v zadnjih letih Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, pomembne pa so še Švica, ZDA, Francija ter države vzhode Evrope.posluje izjemno dobro. Močna rast izvoza je posledica okrepljenega globalnega povpraševanja. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, pomembne pa so še Švica, ZDA, Francija ter države vzhode Evrope. V letu 2006 so iz Slovenije v Avstrijo najpogosteje izvažali osebne avtomobile in druga motorna vozila, električno energijo, dele za žerjave, viličarje ... V uvozu iz Avstrije pa so prevladovali električna energija, naftna olja, zdravila, osebni avtomobili ...

POSLOVNI BONTON

Na Avstrijskem Koroškem slovarji niso v pomoč
Iz pripovedi sogovornice sem izvedela, da medtem ko je delala v Avstriji, ni imela nobenih problemov glede jezika. Poslovni partnerji govorijo poleg nemščine še najmanj en tuj jezik. Ponavadi je to angleščina, lahko pa se potrudijo in spregovorijo še v kakšnem drugem tujem jeziku. Na Dunaju se tako lahko vsak, ki se je v šoli učil nemški jezik, mirno Na Koroškem vam knjižna nemščina ne bo pomagala pri sklenitvi posla.pogovori  na vsakem koraku. Tu se še posebej potrudijo in govorijo knjižno nemščino, tako da jih lahko razume vsak. Malce drugače pa je na Koroškem. Tam vam knjižna nemščina ne bo pomagala pri sklenitvi posla. Tam namreč govorijo v tako močnem dialektu, da jih ne razumeš prav dobro, kakšen slovar pa sploh ne pride v poštev.

V Avstriji očitnih razlik med moškimi in ženskami v poslovnem svetu ni. Res pa je, da so kot v večini drugih evropskih držav direktorji večinoma moški, čeprav se to iz leta v leto spreminja. Vedno več je žensk, ki so na vodilnih mestih podjetij in so tam tudi zelo uspešne. V poslovnem svetu je najbolj pomembno, ali boš nalogo, ki ti je dodeljena, naredil ali ne. Nikakor pa ni pomembno, če nalogo dela ženska ali moški. Vse je odvisno od tega, kako narediš nalogo in kako izpolnjuješ poslovne obveznosti.

Poslovneži prepevajo v narodnih nošah
Omenila bi še zanimivost glede poslovnih oblačil. Sicer se avstrijski poslovneži po načinu oblačenja ne razlikujejo od slovenskih. Radi so urejeni in modno oblečeni, na sestankih ne nosijo pokrival in tudi kakšnih drugih dodatkov ne uporabljajo. Značilna in hkrati drugačna od drugih pa je narodna noša. Na pomembnih sestankih ali ob kakšni posebni priložnostih so namreč poslovneži oblečeni v tradicionalno avstrijsko narodno nošo. Informatorka mi je Nič nenavadnega ni, če poslovneži ob pravem trenutku tudi kakšno zapojejo. povedala, da je to zelo lepo videti, pogosteje pa se tako oblečejo predvsem na Avstrijskem Koroškem. Nič nenavadnega pa ni, če poslovneži ob pravem trenutku tudi kakšno zapojejo. Seveda je odvisno, s kom poteka sestanek in kakšno je vzdušje. Dobro vzdušje na sestankih pa lahko kar hitro mine, če na sestanek zamudiš. Čas je za avstrijske poslovneže denar, zato se je zelo pomembno držati dogovorjenega termina in ne zamujati na sestanke.

Pomembno pri sestanku je tudi rokovanje, saj pomeni dokaz spoštovanja. Rokuje se običajno na začetku in na koncu poslovnega ali družabnega srečanja. Poleg tega so seveda zelo pomembne tudi vizitke. Brez nje skorajda nisi pravi poslovnež, a pri teh ni velikih razlik s Slovenijo. Vsak posameznik se sam odloči, kakšno vizitko bo imel. Nekateri imajo povsem navadno, enolično, spet drugi pa se malce bolj potrudijo in dajo kakšen evro več za izdelavo vizitk. Ti imajo ponavadi lepše okrašene in iz boljših materialov. Kot v večini držav je tudi v Avstriji pomembno biti pozoren na to, da starejša oseba prva ponudi svojo vizitko mlajši, nasprotna gesta se namreč ponekod smatra za nevljudno. Prav tako je nevljudno držati roke v žepu, kadar se z nekom pogovarjate.

Pravice delavcev v Avstriji
Tako kot drugje po Evropi je danes na žalost tudi v Avstriji delovni čas zelo fleksibilen. Če neke stvari ne dokončaš do določen ure, moraš to delati toliko časa, dokler ne končaš, četudi izven delovnega časa. Na srečo pa je v Avstriji tudi veliko podjetij, ki se strogo držijo urnika. Sogovornica mi je pojasnila, da imajo Avstrijci zelo močne sindikate; pravic imajo delavci zato veliko in jih mnogi tudi uveljavljajo. Na primer, če v petek končajo ob enih popoldne, ker imajo skrajšan delovni čas, je nemogoče, da bi katerega od zaposlenih kasneje še dobil v pisarni. Četudi dela še ni dokončal, lahko gre, saj imajo določeno število ur na teden in jim ni treba delati nadur.

Tudi trgovine niso odprte tako dolgo kot pri nas in velika nakupovalna središča se prav tako zapirajo veliko prej kot v Sloveniji. Sogovornica Trgovine niso odprte tako dolgo kot pri nas in velika nakupovalna središča se prav tako zapirajo veliko prej kot v Sloveniji.je povedala, da je bila velikokrat lačna, saj ni vedela, da se bo sestanek zavlekel do sedmih zvečer. Po tej uri se ni dalo več kupiti kruha ali česa podobnega. V soboto so otroci v šolah, ta čas gredo starši v trgovine in potem je nakupov konec. V nedeljo se gre družina spočit v naravo, ne pa v nakupovalni center.

Zasebno življenje neradi mešajo s poslovnim
Zasebno življenje Avstrijci neradi mešajo s poslovnim. Meja je kar zarisana, seveda pa je to odvisno od službe same. Če delaš kot komercialist ali prevoznik, kot mi je povedala sogovornica, je nemogoče, da bi bila ta dva svetova ločena. Kot prevoznik si lahko več dni odsoten, zato moraš družinske obveznosti prepustiti partnerju ali kakšni drugi osebi, ki skrbi za to. Po drugi strani pa se najdejo nekateri (pravzaprav je teh kar večina), ki noče imeti opravka s službo v zasebnem času. Če poslovneža pokličeš ob neprimernem trenutku, ti bo rekel, da ga pokliči, ko bo v službi. Če ga pokličeš ob neprimernem trenutku, ti bo rekel, da ga pokliči, ko bo v službi. Sogovrnica ima, denimo, stranko, ki si vsako leto vzame štirinajst dni dopusta v času od božiča pa do svetih treh kraljev. To je čas, ko v komerciali določajo cene za naslednje leto. Ta stranka se za to ne zmeni in je dosegljiva šele po devetem januarju. Za štirinajst dni izklopi telefon in se ne zmeni za nič.

Kot zanimivost lahko omenim tudi to, da je v Avstriji lepo poskrbljeno za prevoz delavcev. Delavci imajo, denimo, zasebne avtomobile, ki pa jih uporabljajo kot službene, zaposlenim mnogokrat priskrbijo tudi parkirno mesto in zanj plačajo. To je na Dunaju še posebej pomembno, saj se tam zelo težko najde prosto mesto.

Priljubljeno darilo so rože in Mozartove kroglice
Poslovna darila so tudi del avstrijskega poslovnega sveta. Vedno so dobrodošla in zaželena. Sogovornica mi je povedala, da je od podjetja do podjetja odvisno, ali bo denar usmerilo v darila in jih bo vrednostno prilagodilo glede na položaj partnerja in njegovo pomembnost. Nekdo se lahko odloči, da bo namesto daril denar doniral kakšni dobrodelni organizaciji. Kakšnega splošnega pravila pa glede poslovnih daril ni. Povečini podarjajo le majhne pozornosti, kot so svinčniki in koledarji. Tudi rože so zelo priljubljeno darilo in jih zelo pogosto podarjajo, priljubljena pa je tudi čokolada, še posebno Mozartove kroglice, ki so prava nacionalna posebnost Avstrije. Kot zanimivost naj Pri kakšni posebni priložnosti, na primer poslovni večerji, gostitelj vsaki ženski za mizo kupi vrtnico. povem tudi to, da ponavadi pri kakšni posebni priložnosti, na primer poslovni večerji, gostitelj vsaki ženski za mizo kupi vrtnico. Značilnost v poslovnem svetu Avstrije pa so tudi prijazni trgovci in drugi uslužbenci. V trgovini vas lepo pozdravijo, strežejo vas z vseh strani, do vas se vedejo zelo vljudno in vam svetujejo. Četudi ničesar ne kupite, se vam lepo zahvalijo, saj s tem privabijo vašo naklonjenost. Mogoče pa boste zaradi tega dobrega nastopa drugič še raje prišli k njim in kaj kupili. Pri nas se to dogaja zadnjih pet ali deset let. Prej pa prijaznosti in naklonjenosti nisi bil deležen velikokrat, še posebno ne, če si iz trgovine odšel praznih rok. Zelo verjetno je bilo, da te je ošinil kakšen grd in nehvaležen pogled.

Kdor povabi, tudi plača
Pri naših severnih sosedih je priljubljeno oziroma dobrodošlo, da si za pomembnejšo stranko vzameš čas in jo povabiš na kosilo v kakšno boljšo restavracijo. Običaj je, da kosilo med delovnim časom plača tisti, ki povabi, in je zato nevljudno, da poskuša povabljeni poravnati račun. Kot zanimivost naj omenim še, da je nevljudno, če začne povabljenec piti iz svojega kozarca, preden ima tudi gostitelj svoj kozarec. Ob takem kosilu ponavadi poklepetate o drugih stvareh, ki niso povezane s poslom, ki ga opravljate. Tako človeka bolje spoznate ter izveste, katere hobije ima in kaj rad počne. Na ta način se mu lahko malo približate. V nekaterih primerih je takšen oseben stik s stranko zelo koristen. Z Z osebnim in prijaznim odnosom se v poslovnem svetu lažje sklene posel. osebnim in prijaznim odnosom se v poslovnem svetu namreč lažje sklene posel. Tak način vzpostavljanja stikov se ponavadi dobro obnese, vendar to večinoma z velikimi podjetji, ki imajo med seboj dobre odnose. Sogovornica je omenila še, da je zelo zanimivo, ko so prisotni tudi poslovni partnerji iz bivše Jugoslavije. Takrat se kosilo zavleče v večerjo in si lahko tako rekoč ves dan v restavraciji. Takšne večerje v avstrijskem poslovnem svetu sploh niso redke.

Fotografije: Jaka Jauh.