Priporočila

Preblisk
Malcolm Gladwell
Založba Mladinska knjiga

Moč mišljenja brez razmišljanja -s  to posrečeno frazo je eden izmed stotih najvplivnejših Američanov Malcolm Gladwell poimenoval svojo nazorno študijo o učinkovitem kombiniranju znanja in intuicije, izkušenj in trenutka.  Z eno besedo - o preblisku! Njegove ugotovitve so naravnost osupljive; še toliko bolj, kjer so podkovane z empirično podlago. Kako močno managerjevo orodje je torej intuicija? Dasiravno velja za nekako mehko, kanček 'žensko' in precej izmuzljivo, je ne gre prezreti. Analizi demografskih podatkov, kot so spol, starost, rasa itd, so raziskovalci dodali višino. Ugotovitve?
Pri kadrovanju za najvišje položaje na lestvici Fortune 500 so se dodatni centimetri izkazali za skrajno dobrodošle. Direktorji so bili za 2,5 cm višji od siceršnje populacije; še več - narejen je bil celo izračun, koliko vam dodatni centimeter 'prinese' v denarnico. Podzavestno torej bolj zaupamo velikanom, mogočni postavi, ki nas varno vodi v pristan.

 Za vas recenzirala: Tonja Blatnik

Osebne odgovornosti direktorjev - pregled in ukrepi za zmanjšanje tveganj
Kristjan Anton Kontraščak, Matjaž Kodrič

Delovni priročnik za direktorje, v katerem je opisano, kakšna je lahko odgovornost direktorja, če direktor z ustrezno skrbnostjo ne opravlja svojih nalog in kako se temu izogniti. Preberemo lahko, katere so njegove temeljne obveznosti na področjih računovodstva, kadrov, delovnega prava, finančnega poslovanja in prava. Priročnik, ki vsebuje navodila, postopkovnike, primere in terminske plane za vsa podjetja in ustanove je razdeljen na 13 poglavij, priložen pa je tudi CD, kjer so zbrani postopkovniki, vzorci in vsa aktualna zakonodaja. Dobra stran priročnika, ki je izšel februarja 2010 pri Založbi Forum Media, je tudi, da je zložen kot mapa, pri čemer lahko določene strani poljubno dodajata ali odvzemate.

Za vas recenzirala: Tonja Blatnik


Klaus Schuster
11 menedžerskih grehov, ki bi se jim morali izogniti 

Pozitivna didaktika managerskih treningov, ki že desetletja pridiga, kako naj managerji storijo nekaj prav, deluje preveč naivno, prenedolžno in je enostavno pod njihovim odzivnim pragom, da bi se 'premaknili'. Ta ugotovitev Klausa Schustra, ki svetuje podjetjem in je coach številnim managerjem, je v središču njegove filozofije, zato je obrnil ploščo. Zapisal je knjigo s pomenljivim naslovom 11 mendežerskih grehov, iz katere veje humor, pa tudi ironija in za slovensko okolje - sicer neznačilna - samozavest avtorja.

Schuster se z obilico anekdot in primerov iz lastne prakse loti naslednjih grehov: Nagarajte se do smrti!; Nikomur ne povejte, kaj nameravate!; Nastavite napačne ljudi!; Vse naredite sami!; Ničesar ne podpisujte!; Demotivirajte sodelavce!; Delo vas ne sme veseliti!; Govorite kitajsko!; Upravljajte hitreje, kot zmorete misliti!; Ženskam zaupajte zgolj kuhanje kave!; Bodite brezvestna baraba!.

»Manager bi moral biti tako pogumen, da bi dal kdaj noge na mizo in dovolil, da ga pri tem zasačijo ter tako razsvetlil nevedne,« zapiše Schuster. Najboljših zamisli namreč nihče ne dobiva vedno le za delovno mizo, v točno določenem delovniku. Niti managerji. Čeprav veljajo slednji za ljudi akcije, pa so se ji tisti v vrhu sposobni odreči, da bi raziskali inovacije, strategije in drzne načrte. Veliko bolje je, da se manager, pa tudi zaposleni, kdaj pa kdaj sprehodi po gozdu in razmišlja, kot pa da se v nedogled ubada z elektronsko pošto, popravlja zatipkane napake in podobne aktivnosti, ki jih Schuster domiselno poimenuje 'kontrolitis'.

Nasveti so lahko tudi udarci
Posebno pozornost Schuster namenja motivaciji. »Kdor motivira, je deležen spoštovanja,« meni avtor knjige, ki je marca letos izšla pri Časniku Finance, pri čemer poudarja, da to najlažje storimo, če se spustimo v položaj zaposlenega. Pri čemer je bistvenega pomena poslušanje. Ljudje ne pričakujejo vedno nasvetov, ti so lahko kot udarci, in to, da ima manager vedno prav, ne motivira. Motivirati pomeni, da mislimo misli človeka, ki nam sedi nasproti in nagovarjamo človekove individualne motive. Kot so dejali že Rimljani: Suum cuique - vsakomur svoje.

In še popotnica za uspeh: Veselje do dela je najboljši pospeševalec kariere. Le predvidevamo lahko, kako se bralcu zaskoči čeljust, ko denimo prebere, da je managerjeva prisilna resnost nič več kot samonaložena pokora za sijajno plačo in privilegije. In Schustrov prav poseben slog to še dodano požge, ko zapiše nekako takole: medtem ko navadni delavci živahno klepetajo, iz veselega dogajanja izstopa osamljen manager, še več; zdi se, da je napačnem mestu tako kot tarantela v vanilijevem pudingu.

Vsekakor knjiga, ki postreže z mnogimi dobrimi nasveti, ob katerih se nasmehnemo. A kot velja za vsak dober humor - črta med njim in žaloigro je nevarno blizu. Bliže kot smo grehu, bolj se smeh spreminja v jok.
             Namig: v reviji MQ lahko preberete članek Klausa Schustra z naslovom Uniči svoje podjetje
Za vas recenzirala: Tonja Blatnik

dr. Ichak Kalderon Adizes
Kako menedžirati v obdobju krize in kako se povsem izogniti krizi

Medtem, ko se tehnologija spreminja zelo hitro, se tudi gospodarstvo spreminja hitro, naše vrednote pa se spreminjajo počasi. Zato nastajajo družbeni in politični problemi. "Krizo so povzročile spremembe v strukturi finančnih trgov in orodij. Krize ni povzočil pohlep. Pohlep je pravzaprav tisto, kar poganja gospodarstvo: če ljudje ne bi bili pohlepni, ne bi tako trdo delali, zbirali sredstev in gradili imperijev," zapiše dr. Adizes in dodaja, da so v konkurenčnem gospodarstvu vodje, ki so 'manj' pohlepni hitro odpuščeni, če ne izkoristijo vsake priložnosti za služenje denarja za svoje podjetje. Dr. Adizes poudarja, da če sprememba povzroči razpadanje in razpadanje povzroča težave, potem je edina rešitev - povezovanje. V močnem podjetju ljudje združujejo moči, v slabo menedžiranem podjetju pa ljudje drug drugemu ne zaupajo. Ko sovražnik napade, jim je lažje napasti drug drugega kot sovražnika, kar daje nasprotniku odlično priložnost za zmago.

Ni slabih vojakov, so samo slabi generali 
Nadalje, avtor knjige svetuje, da pri nižanju stroškov vodje za vzgled postavijo japonski in ne ameriški sistem vrednost, s čimer ima v mislih, da je v trenutku, ko družba zaide v resne težave, predsednik uprave prvi, ki odstopi. Japonci namreč verjamejo, da ni slabih vojakov, so samo slabi generali, medtem ko je ameriški sistem tak, da so delavci odpuščeni, slabo vodstvo pa obdrži službo in dobi celo nagrado... Iz krize se namreč ne boste rešili tako, da odpustite 20 odstotkov zaposlenih, to bi bila liposukcija, temveč tako, da sodelujete z vsemi podsistemi (dr. Adizes našteje 4, in sicer: teleološki podsistem, strukturo odgovornosti, strukturo pooblastil in sistem vzpodbud). Zato meni, da je potrebna sprememba vzorca pri izobraževanju menedžerjev - iz funkcionalnega izobraževanja moramo preiti na sistemsko. Ker je naše okolje vedno bolj povezano, dr. Adizes temu reče kar družba ribjih lusk, so tudi težave, s katerimi se soočano, vedno bolj sistemske in zahtevajo sistemske rešitve. Osredotočiti se je treba na celoto.
       Namig: v reviji MQ, št. 10, lahko preberete eksluzivni intervju z dr. Adizesem, ki ga je pripravila mag. Edita Krajnović.
Za vas recenzirala: Tonja Blatnik, revija MQ

Andrew Gamble
Politika in usoda 

Andrew Gamble, profesor političnih ved na Univerzi Sheffield, član Britanske akademije in Akademije družbenih znanosti, v knjigi Politika in usoda, ki je leta 2006 izšla pri Založbi Sophia, zapiše: "V zahodni misli so sanje o svetu brez politike in brez konfliktov stalnica. Tudi številčne utopije, ki so hranile zahodno domišljijo, so bile pravzaprav nepolitične narave." Tudi ali bolje rečeno predvsem današnji čas zaznamuje apolitični ton in določeni t.i. enditizmi, ki razglašajo konec tako rekoč vsega, zlasti pa ideologije, zgodovine, oblasti in nacionalne države. Je življenje brez politike naša usoda? Avtor v to dvomi. Politika v tem kontekstu je usmerjena na tiste, ki imajo vpliv, da postavijo dnevni red, vloga njenih izvajalcev pa je posredovanje med različnimi interesi. Ravno ta vloga je bistvena v demokratičnem sistemu, v avtoritarnem pa bije v oči njena odsotnost. Vsaka kriza, tudi trenutna, razkriva politične temelje družbene ureditve. Konstitutivnega pomena je in bo institucionalna ureditev, ki je širša od vlade; zajema trge, sosedska omrežja, skupnosti, združenja, pri čemer vse oblike upravljanja družbe in gospodarstva zahtevajo politično podporo.
Rdeča nit knjiga, ki se sicer bere kot esej, sestavlja pa jo šest poglavij, v katerih se avtor dotika konceptov usoda, konec zgodovine, konec nacionalne države, konec avtoritete, konec javne sfere in seveda, politike, je razočaranje nad politiko. Slednja je včasih veljala za dejavnost, ki človeškim družbam omogoči obvladovanje njihove usode, medtem ko danes prevladuje nekakšen pesimizem glede sposobnosti ljudi, da bi kar koli nadzirali. Zaradi takšnega fatalizma na tem področju se zdi, tako zapiše v sklepni besedi Jernej Pikalo, da je knjiga pravi priročnik za preživetje v času vladavine političenga trenda svetovnih razsežnosti, mešanice neoliberalizma in nekonservatizma. Gamble v knjigi zaključno misel poda takole: "Politika ni mrtva, resnični spopadi za vključujočo globalno demokracijo, ki bo kos globalnemu trgu, so se šele dobro začeli."
Tonja Blatnik

dr. Hermann Simon
Kriza - kako uspešno poslovati v spremenjenih razmerah
33 učinkovitih rešitev za vašo gospodarsko družbo

Dr. Hermann Simon prične svojo najnovejšo knjižno uspešnico z ugotovitvijo, da je trenutna kriza, ki se je začela leta 2007 in se je od takrat še poglobila, kriza prodaje in prihodkov, ne pa kriza stroškov. Na mnogih trgih potrošniki enostavno niso več pripravljeni kupovati, a razloga za to ne gre iskati v tem, da bi kupna moč kar naekrat izpuhtela ali v tem, da so cene in stroški previsoki. Niti nista glavna problema v konkurenci držav z nizkimi stroški ali neugoden tečaj dolarja. Dr. Simon meni, da tako zasebne kot poslovne stanke nočejo kupovati iz preprostega razloga: strah pred prihodnostjo. Zato svoj denar raje hranijo in kopičijo.

In kako naj se gospodarske družbe odzovejo na take vrsto krizo? Dr. Simon v knjigi poda 33 hitrih rešitev, načinov in sredstev, da krizi prekrižamo račune in poslujemo uspešno. Knjiga je razdeljena v 9. poglavij, vsako od njih pa vsebuje podpoglavje imenovano Hitra rešitev. Če jih navedemo zgolj nekaj:
- ponudite podaljšane garancije;
- omogočite poskusna obdobja za stroje;
- sprejmite plačila odvisna od rezulatatov;
- sprejmite blago za blago;
- cene povišajte tako, da uporabnik tega ne opazi;
- razširite svoj prodajni sektor;
- neizporosno branite ceno itd.

In še zanimivost: avtor je analiziral tudi, kako močno kriza vpliva na posamezne panoge. Navaja izsledke raziskave The McKinsley Quaterly, kjer so merili padec/rast izbranih panog v prejšnjih krizah (1990-1992 in 2001-2002, v ZDA). V krizah se je povečala potrošnja v izobraževanju (npr. šolnina, učbeniki itd.) in na področju branja (npr. časopisi, revije), najbolj pa je prizadela prehranjevanje zunaj doma in področje izdelkov in storitev za osebno nego.

Uspešnica dr. Hermanna Simona, ki so jo izdali in založili na Planetu GV na pobudo IEDC Poslovne šole Bled, predstavlja skrbno pripravljeno diagnozo stanja gospodarstva, pri čemer avtor ne meče puške v koruzo, temveč pogumno postavlja na ogled (in v uporabo) 33 načinov, kako izboljšati krvno sliko poslovanja.
Tonja Blatnik, revija MQ

Charles Handy
The Elephant and the Flea

Knjiga je sicer prvič izšla leta 2001, a ponovno prebiranje daje še vedno obilo snovi za razmislek o delovanju organizacij in posameznikov, marsikatere napovedi poslovnega guruja pa se v praksi že uresničujejo ali pa je moč videti zametke teh sprememb. Napisano je zelo berljivo, delno avtobiografsko. Avtor uporablja vrsto metafor, kot že v naslovu - velike organizacije so sloni (elephants), ki potrebujejo bolhe (fleas), da se morajo popraskati in tako, še preden je prepozno, lahko opazijo, kar je očitno. Napoveduje, da se bo število zaposlenih v organizacijah zmanjševalo in da nas bo večina delala tudi kot bolha, kot samozaposleni ali v svojih podjetjih. Sam je to napovedoval že v 80-ih in se nato impulzivno pri 49 letih odločil, da bo svojo teorijo preizkusil v praksi. Po letih zaposlitev v velikih organizacijah na vodilnih managerskih mestih je nenadoma odpovedal službo in se podal na pot bolhe, kjer je še danes, zelo uspešen in zadovoljen.

Meni, da bodo velike organizacije sicer obstale, čeprav jih bo manj. A da bodo lahko obdržale najbolj talentirane in kreativne zaposlene, jim bodo morale omogočiti življenje bolhe v svojem okrilju. Sicer pa je prepričan, da bomo vsi, vsaj v določenem obdobju svojega življenja, potrebovali portfelj različnih vrst plačanega dela ali strank, če bomo želeli zaslužiti za življenje. Zaposlitve za nedoločen čas, kjer posameznik svoj čas proda vnaprej organizaciji, izginjajo. Gre za nov svet, tudi zanj je bil, kjer se varnost zamenja za svobodo.

Kot sam pravi, je knjiga deloma njegov zelo osebni pogled na svet, kako se je spremenil v dvajsetih letih in kako se lahko še naprej spremeni in hitreje v naslednjih letih. Kakšen bo svet v e-dobi, z več bolhami in manj, a večjimi sloni? Kakšna je prihodnost kapitalizma? Komu bodo organizacije odgovorne, mnoge od njih z več prihodki kot večina držav? Avtorjeva razmišljanja ob takšnih in podobnih vprašanjih so dragocena za naš razmislek in uvid v drugačne možnosti in priložnosti.  
Blanka Vezjak, vrsto let zaposlena v slonih, sedaj že drugo leto bolha, Vezjak svetovanje, d.o.o.

dr. Veljko Rus
Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom

"Problem ni v tem, da imajo eni več drugi manj, ampak v tem, da imajo eni preveč, drugi pa premalo."

Knjiga, ki zajema šest poglavij, obravnava tretjo pot ne kot politični projekt niti kot vizijo, ampak kot poligon, na katerem se lahko preizkušajo temeljna stališča evropske levice. Tretja pot je kot politični program sicer že pred 10 leti požela najširši konsenz, podprla sta jo namreč tako Tony Blair v imenu britanskih laburistov kot Gerhard Schroder v imenu nemških socialdemokratov, istočasno pa jo je kritiziralo kar nekaj pripadnikov iz lastnih vrst. Avtor posebno pozornost namenja tudi razpravi o različnih socialnih modelih ter o vlogi civilne družbe. Kot zapiše avtor: "EU zgolj kot enotni trg brez skupnega socialnega modela je obsojena na nenehno naraščanje razlik med dražavami in znotraj držav med regijami." Znotraj tega je zanimivo, da bi bil lahko socialni model za Slovenijo zastavljen precej ambiciozno. Naša prednost pred prebivalci drugih realsocialističnih držav je (bila) namreč, da smo v vstopali v nov postsocialistični režim z višjimi aspiracijami po osebni svobodi, ki niso sovpadala z manjšmi željami po socialni enakosti. Ne glede na vse pa ostaja odprto vprašanje o vlogi civilne družbe: ali bo aktivirala svoje potenciale in delovala kot katalizator med javnim in zasebnim ali pa bo bo ostala le nekakšna nemočna 'molčeča večina'.
Tonja Blatnik, revija MQ

Donald Trump
Think Big
Donalda Trumpa in njegove poslovne uspehe pozna ves svet. Brez dvoma bi ga večina, ki je kadarkoli bila v stiku z njim oz. njegovim delom, označila kot neposrednega, egocentričnega človeka, zvestega le sebi in svojim poslovnim uspehom. In prav to ga je naredilo za svetovno priznano blagovno znamko, ki jo zlahka uspešno trži tudi v knjižnih uspešnicah. In knjiga "Think Big" je le ena izmed njih.

Kot objektiven bralec moram priznati, da je knjiga nepričakovano berljiva, zelo neposredna in na trenutke celo zabavna. In zanimivo, to ni knjiga o denarju, kot bi najprej pričakovali. Vsebina govori predvsem o obvladovanju različnih situacij, največkrat povezanimi s financami ali ljudmi. In prav v opisovanju teh pride do izraza Trumpova neposrednost v dajanju nasvetov in prikazovanju svojih poslovnih izkušenj. Knjiga ne skriva ničesar. Trump bralcem na samosvoj način predstavi širok nabor mnenj, idej in razmišljanj, kaj narediti z ljudmi, ki so vam na poslovni poti pomagali, nagajali ... Želi namreč prikazati, kakšni morate biti, da bi lahko uspeli. In tukaj se razlikuje od ostalih, ki zmeraj bolj kažejo, kaj je treba narediti za to, da postaneš uspešen, in ne katere osebnostne sposobnosti je za to potrebno dodatno razvijati. Veliko pove tudi o svojem kodeksu časti, na katerem temeljijo njegove poslovne odločitve - kaj je sprejemljivo in kaj absolutno ne, kaj še dopušča in na kakšen način to predstavi. Pravzaprav so njegovi nasveti in ideje, če jih pogledaš z malo kritične razdalje, dobrodošli za vsakogar, ki si želi ustvariti svojo osebno blagovno znamko. Trump, ki ga preveva ljubezen do dela, družine, prijateljev in izzivov, je pravi človek, da vam pokaže, kako v praksi razmišljati na veliko in žeti uspehe. Strategije, ki jih Trump predstavlja, se vsebinsko osredotočajo predvsem na iskanje poslovnega zagona in ohranjanje tega, na poslovna maščevanja (da, tudi ta so lahko sladka), na pomembnost pogodb v poslovnem in zasebnem življenju ter vse skupaj podkrepi z lepim številom primerov iz njegove bogate poslovne prakse. Če ste zagovornik velikih ciljev in agresivnega ter samozavestnega nastopa, vas bo knjiga zanesljivo navdušila in napolnila z delovno energijo, ostalim, bolj tradicionalnim poslovnežem, pa predstavila številne ideje za izboljšanje svoje poslovne podobe in delovanja.
Skratka, prijetno in poučno branje za vse, ki znajo avtorjev veliki Ego ločiti od uporabne vsebine.
Sebastjan Vagaja, Mobitel

dr. Vlado Dimovski, dr. Sandra Pengar, Judita Peterlin
Avtenično vodenje v učeči se organizaciji

Biti vodja je mnogo več kot biti manager in je toliko več od hierarhičnega naziva. Vodje so ljudje, pri katerih zaznamo tisto notranjo moč, sposobnost, ki nam daje upanje in zaupanje, da lahko spreminjajo svet okoli sebe. Take posameznike občudujemo, jim sledimo, se od njih učimo. Od njih pričakujemo odličnost. Vodja pride in ostane na poti odličnosti samo z neutrudnim samoraziskovanjem. Kako ostati na tej poti, kako biti zvest sebi, kako se osebno razvijati in kako nuditi oporo tudi drugim, so odgovori, ki jih ponuja avtentično vodenje kot  napreden koncept vodenja podjetij in ustvarjanja navdušujočega, učečega se okolja. Knjiga nas hkrati uči stare modrosti: vprašanje so najmanj toliko pomembna kot odgovori.
Sonja Šmuc, Združenje Manager

dr. Tonči Kuzmanič in ostali
Prispevki h kritiki managerske paradigme
Cesar Drucker je nag!

Pred kratkim je pri Mirovnem inštitutu izšla prva teoretska kritika Druckerjeve revolucije managementa: zbornik Prispevki h kritiki managerske paradigme - P.F. Drucker in njegov managerski ideologem, ki ga je uredil dr. Tonči Kuzmanić, politolog, predavatelj, mislec in publicist. Kritične študije managementa sicer tu in tam že nastajajo v ZDA, nekaterih skandinavskih državah in v Veliki Britaniji. S te pozicije pa je v Sloveniji nastalo pionirsko delo, v katerem poleg Kuzmaniča avtorji Igor Bijuklič, Mirt Komel, Blaž Kosovel, Primož Krašovec, Tjaša Lampret, Julija Magajna, Andrej Marković, Aleš Rojc in Primož Turk (večinoma podiplomski študenti in raziskovalci na področju filozofije, sociologije in managementa) vsak na svoj način spodbijajo nekatere zveneče ideje Petra F. Druckerja, »guruja« managementa, ki naj bi, vsaj tako Kuzmanić, celo postregel z nevarno osnovo novega, post-totalitarenga sveta.
Glavni namen pronicljivih prispevkov v zborniku je osvetlitev Druckerjevega dela skozi prizmo, ki je še nismo vajeni. Gre sicer za tipičen kritičen diskurz o samoumevnosti goltanja idej gurujev, prvič pa se kritika poglobljeno loteva enega glavnih protagonistov oz. »očeta« managerske revolucije ali »delokracije«, kot to vidi dr. Kuzmanić.

Manager kot novi Jezus
»Smo skupina raziskovalk in raziskovalcev omejenih materialnih in siceršnjih možnosti, ki je management skušala vzeti resno in mu nameniti ustrezno analitično pozornost. Management dojemamo kot epohalni revolucionarni dogodek globalnih, svetovnih razsežnosti, bolj natančno pa kot zadnjo veliko revolucijo družbenega, ki ji je hkrati uspelo zakriti svojo doslej najbolj radikalno revolucionarnost in daljnosežnost, kar jih dosedanja človeška zgodovina sploh premore. To managersko revolucjo opredelujejmo kot post-totalitarno, torej kot bolj nevarno od kakršnekoli doslej poznane nevarnosti in kot nekaj, kar se vpisuje v Tretje, v nadrejeno (pri čemer je Prvo kapitalizem in Drugo socializem, op.a.),« v uvodu skupino in njeno delo predstavi dr. Kuzmanić.
Skozi prispevke, ki se skozi več, za Druckerja najbolj značilnih vidikov sprehodijo skozi odkrite paradokse in samonasprotujoče si postavke, avtorji ugotavljajo, da je priljubljeni guru predvsem vzpostavil novo »religijo«, katere temeljna celica nista ne človek, ne družina, temveč je to - organizacija oziroma podjetje. Ali drugače, »podjetje namesto Cerkve« in »manager namesto papeža«. Skozi svojo govorico, ki naj bi bila izrazito tipična novinarska - površinska, širokopotezna, rokohitrska in samoumevna - je Druckerju uspelo prepričati prav z »Ljubeznijo«, s katero je lepil skupaj besede. In čeprav se zdi, da se opira na pomembne zgodovinsko-filozofske prelomnice, mu Sokrat, Aristotel, Kant, Hegel, Lenin, Marx, Taylor, Ford in drugi služijo predvsem kot »boksarske vreče za trening trans-metodične discipline managementa.
Z velikimi mojstri naj bi sicer očitno polemiziral, a ker jih ne navaja niti ne citira v izvirniku, mu gre očitek, da je njegova dela nemogoče vzeti kot teoretska ali znanstvena. Pisal naj bi predvsem samogovore, teoretično pa naj bi izpadel izrazito »bos«. Po drugi strani je mešanica, ki jo v teh tekstih proizvaja, zahtevna, težko misleča - a ravno zato naj bi ji bilo toliko lažje verjeti.

"Krasni novi svet" Vednosti, Ljubezni in Svobode
Eden značilnih paradoksov je prav delokracija, zaradi katere avtorji Druckerja, sicer človekoljuba, celo primerjajo z nacisti iz 2. svetovne vojne (»Delo osvobaja«). Pri njem naj bi veljalo celo, da delo ne zgolj osvobaja, pač pa da je »... Delo celo Svoboda sama«. Poleg delokracije pa je zanj tipična še vera v Vednost - pravzaprav naj bi šlo za odvisnost z Vednostjo, ki pa je po mnenju avtorjev » ... eden ključnih odvodov stran od resničenga mišljenja in delovanja.« »Bolonizacija« oziroma čaščenje predvsem tehnične inteligence, ki mu vse bolj podlegajo tudi Univerze stare Evrope, managerski revoluciji samo pomaga, da bo »prišla skozi«. Akademija, nekoč glavna družbena postava miselnosti, je po mnenju dr. Kuzmanića tako ali tako že mrtva, saj je podlegla gesti redukcije vednosti na informacijo. Namesto da bi služila razvoju miselnosti, zdaj torej služi le še družbi oziroma služi družbi le še s proizvodnjo in nudenjem aplikativnega znanja.
Kot še en zgovoren podatek, ki podkrepi razmišljanja avtorjev zbornika, Kuzmanić v uvodu navede dejstvo, da se je Drucker mnogo hitreje in bolj prijel v ZDA, na Japonskem in novi Evropi, kjer, vemo, razni »vsakokratni« guruji bistveno bolj uspevajo kot v stari, z »bolonizacijo« še neokuženi Evropi. Novi svet nasplošno bolj »pada« na mehke prijeme new-age leporečja in ravno zato naj bi bil Druckerjev post-totalitarizem tudi uspešen: »Prispodoba te 'Ene-Same-Lubzeni' je, kot da - vedno nasmejani in bleščečih zob - gremo v velikanski maksimarket in si Svobodno izberemo le tisto, kar nam ustreza. In to, kar nam ustreza, je seveda vedno lahko le Eno, to pa je novo Sveto Trojstvo: Znanje, Svoboda in Ljubezen.«
Slovenski akademski prostor je tako postregel z novim inovativnim pogledom na moderno svetovno ideologijo, ki bržkone ni brez napak, a se poraja vprašanje, ali ni dr. Kuzmanić z ekipo nevarnost in pasi le-te vendarle nekoliko precenil. Delo bralcu kljub temu omogoča, da na podlagi razčlenjenih argumentov - in ne prejudiciranja - sam presodi, ali res vstopamo v nov totalitarizem: »Kakorkoli že, lepo se imejte v krasnem novem svetu managementa ali tega, kar sam  imenujem post-totalitarizem, pri čemer je najkrajša možna definicija post-totalitarizma v tem kontekstu silno preprosta: to je (managerska) 'demokracija' (beri republikanstvo) brez enakosti,« zbornik uvodoma še pospremi dr. Kuzmanić.
Maruša Bertoncelj, Mediade

C.K. Prahalad, M.S. Krishan
The new age of innovation

C.K. Prahalad je na lestvici The Thinkers 50 trenutno najvplivnejši svetovni managerski 'guru'. V slovenskih podjetjih je inovativnost trenutno ena ključnih tem, zato si noben slovenski manager ne sme privoščiti, da ne bi prebral odlične knjige The new age of innovation - driving co-created value trough global networks, ki opisuje, kako postopoma transformirati podjetje, da bo konkurenčno v novi eri globalizacije, deregulacije, brisanja mej med različnimi panogami, tehnološkega napredka, interneta 2.0 in hitrega vzpona držav v razvoju.
Podjetje, ki bo želelo ustvarjati vrednosti za svoje kupce in posledično dobičkonosno poslovati bo moralo zgraditi mrežo globalnega dostopa do najboljših svetovnih virov (R=G) in soustvarjati unikatne izkušnje za vsakega kupca posebej (N=1). To pomeni skoraj postaviti podjetje na glavo. Danes si nobeno podjetje ne more več lastiti vseh potrebnih virov za uspeh, zato ni več ključno samo lastništvo teh virov, ampak tudi dostop do virov le takrat, ko jih potrebujemo. Ključ za preobrazbo bodo poslovni procesi in analitika, ki povezujejo inovacije, poslovni model podjetja in vsakodnevne dejavnosti v zaključeno celoto. Podjetje bo moralo spremeniti tudi socialno in tehnološko strukturo, če se bo želelo uspešno prilagoditi novim pogojem poslovanja.
Osebno mi je bil še posebej všeč pristop, da se analitiko postavi ob bok poslovnim procesom, kajti prav na področju analitike imajo slovenska podjetja velik zaostanek za najboljšo svetovno prakso, zato sem jo (analitične sposobnosti) v letu 2007 označil kot enega desetih ključnih zaostankov slovenskih podjetij za multinacionalkami. Samo z intuicijo, brez analitičnih sposobnosti, je danes zelo težko pravilno napovedati prihodnje trende in sprejeti pravilne strateške odločitve. Druga prednost knjige je, da ne samo opiše ključne globalne trende, temveč ponudi tudi sistem, kako se tem trendom v seriji obvladljivih korakov v obdobju petih let prilagoditi.  
Boštjan Ložar, samostojni strateški svetovalec

Andrew Spanyi
More for Less - The Power of Process Management

Podjetja imajo vedno več kupcev, ki neprestano želijo »več za manj«. Kako kupcem ustreči in obenem preživeti?
Knjiga More for Less Andrewa Spanyija izvrstno predstavi način prehoda podjetja v procesno organizacijo in upravljanje poslovnih procesov (BPM). Napotke za ustvarjanje dodane vrednosti za kupce prepričljivo podkrepi s primeri iz prakse, pri katerih gre večinoma za znana podjetja iz različnih panog.
Procesna organizacija omogoča bistveno bolj učinkovito upravljanje ključnih procesov in ustvarjanje dodane vrednosti za kupca. Ključni procesi »skozi« podjetje na prvo mesto postavljajo zadovoljevanje potreb kupca in predstavljajo nasprotje klasični funkcijski oziroma silosni organizaciji.
Zahtevni kupci niso več zadovoljni samo z visoko kakovostjo, nizko ceno in pravočasno dobavo temveč pričakujejo še neprestano dodano vrednost v obliki novih proizvodov oziroma storitev in inovativnih poslovnih modelov svojih dobaviteljev.
Zakaj ni že več podjetij »procesnih«? Običajno gre za pomanjkanje znanja o prednostih procesne organizacije, pomanjkanje zavedanja o potrebi po neprestanem preseganju pričakovanj kupcev, uporaba predvsem finančnih kazalnikov uspešnosti poslovanja, preprosto zadovoljstvo z obstoječim stanjem in nezainteresiranost za izboljšave.
Za izvedbo prehoda (gre za evolucijo ne revolucijo) je najpomembnejša sprememba načina razmišljanja zaposlenih. Pričeti se morajo zavedati, da je potrebno spremeniti poslovni model, način poslovanja in poslovno kulturo podjetja. Spanyi to imenuje »mindset switch«, brez izjeme pa se mora pričeti v upravi in dotakniti vsakega zaposlenega.
Knjiga bralcu odkrije, da vsako podjetje skriva notranje rezerve, ki jih je mogoče s prehodom v procesno organizacijo in BPM preprosto pretvarjati v dodano vrednost za kupca. In kaj si kupec običajno najbolj želi: Več za manj, seveda!
Mitja Trampuž, CREA

*Andrew Spanyi je na povabilo družbe CREA eden glavnih predavateljev letošnje konference Management poslovnih procesov 2008 22. in 23. oktobra v Ljubljani.

Muhammad Yunus
Creating a World Without Poverty: Social Business and the Future of Capitalism (leto 2008) 

Nobelov nagrajenec za mir Muhammad Yunus in ustanovitelj banke Grameen v Bangladešu opisuje, kako uporabiti moč svobodnega trga, da bi rešili težave svetovne razsežnosti kot so revščina, lakota in neenakost. Yunus presega mikrokreditiranje in uvaja idejo socialnega posla, tako da ponuja pionirski model za novo, bolj humano obliko kapitalizma.
prof. Helmut F. Karner

Reinhard K. Sprenger
Trust - the best way to manage 

Knjiga Trust - the Best Way to Manage (Zaupanje - najboljši način vodenja in upravljanja) odpira zelo pomembno, če ne že kar ključno poglavje s področja vodenja. Danes vsi govorimo o zaupanju in ga iščemo, vendar pa o njem, še posebej pa o komponentah, ki imajo za posledico zaupanje, vemo premalo. 

V poslu verjetno ni pomembnejše reči kot je zaupanje. Če ni zaupanja med zaposlenimi in vodstvom, med sodelavci in med partnerji podjetja, podjetje ne more rasti in se razvijati. Zaupanje vodi do lojalnosti kupcev, motivacije zaposlenih in stabilnosti na trgu. Žal pa izkušnje potrjujejo, da pričnemo o zaupanju govoriti šele takrat, ko ga začne primanjkovati.  Mnogo lažje je razložiti, zakaj nekomu ne zaupamo, kot pa zakaj mu zaupamo. Če želi manager delegirati sodelavcu določeno nalogo, mu mora zaupati. Zaupanje postaja glavni dejavnik upravljanja v uspešnih podjetjih.

V knjigi se avtor dotakne tudi »nadzora«, kot eni od najvišjih oblik nezaupanja. In na kakšen način lahko manager preide od nadzora k zaupanju? Oziroma, zakaj je to sploh potrebno?

Globalno ter hitro se spreminjajoči se trgi, fleksibilne oblike dela in virtualne oblike organizacij, že danes nakazujejo smernice razvoja gospodarstva v bodoče. Za mnoga podjetja je to že realnost. Vse to nas vodi do kritične potrebe po zaupanju. Zaupanje je iskano, ker je povezano z mnogimi vidiki poslovnega življenja - dogovori, recipročnostjo, pogodbami, sodelovanjem, vodenjem, hitrostjo, inovacijami, zanesljivostjo in izvrševanjem. In tudi zato je zaupanje, poleg denarja in moči, eden od glavnih vzvodov upravljanja podjetij. Je namreč varnejše, kot katerikoli drugi načini varovanja. Zaupanje podjetju prinaša večjo vrednost kot katerakoli druga iniciativa na področju vrednot.

Knjiga Reinharda K. Sprengerja je poslovni in življenjski priročnik, ki nam lahko služi kot odlično izhodišče za razvijanje in udejanjanje aktivnosti, ki imajo za posledico zaupanje. Miro Smrekar, Adecco
 

Avivah Witenberg Cox in Alison Maitland
Zakaj ženske pomenijo posel (Why women mean business) 

Razumeti nujnost naslednje ekonomske revolucije
Knjiga Zakaj ženske pomenijo posel se je takoj po izidu zavihtela med najbolj brane poslovne knjige, kar že samo po sebi priča o moči ženske kupne in ekonomske moči. Avivah Witenberg Cox*, ustanoviteljici European PWN (Europen Profesional Women Network)  in Alison Maitland, neodvisni novinarki, ki je 20 let pokrivala poslovno področje pri Financial Timesu, je resnično uspelo v tej knjigi zbrati nedvoumne dokaze o tem, da so jedro nove ekonomske revolucije prav ženske, ki  danes opravijo že kar 80% vseh malo prodajnih nakupov. Že to govori o moči ženske ekonomije. Toda, to še zdaleč ni vse. Hitre spremembe na trgu delovne sile kažejo jasno sliko - leta 1960 je v Evropi delalo približno 40 odstotkov vseh odraslih žensk, danes pa ženske predstavljajo večji del delovne sile, z izjemo Italije, Grčije in Španije. Na trgu delovne sile torej nedvomno že prevladujejo ženske, ki se uspešno pomikajo tudi vzdolž hierarhičnih struktur navzgor in razbijajo stereotipe o zgolj moškem vodenju. In v evropskih državah jim je že uspelo, da navkljub ambicioznim kariernim načrtom, ostajajo ženske - zato jim ni več treba žrtvovati  materinstva oz. družinskega življenja.
Demografski šok morda le ni tako hud, kot se zdi na prvi pogled, če bi podjetja bolj intenzivno izkoriščala in optimizirala potenciale žensk. In 85 odstotkov podjetij zatrjujejo, da  je njihov največji izziv kako privabiti in zadržati talentirane ljudi v svojih organizacijah. Talenti pa so enakovredno porazdeljeni med spoloma.  Avtorici torej priporočata vsem organizacijam, ki so se znašle sredi vojne za talente, ponoven razmislek o tem, kako ustvariti dobrodošlo okolje  tudi za ženske in tako privabiti njihove talente. 
Knjiga je pravi poslovni priročnik, ki pomaga organizacijam, managerkam ter managerjem razumeti:

• Zakaj so podjetja, ki dajejo enako priložnost  ženskam kot moškim na vseh nivojih vodenja, uspešnejša na trgu;
• Kako spodbujati razvoj organizacije s prepletanjem ženskih in moških talentov;
• Zakaj veliko preteklih pristopov k  uravnoteženju spolne strukture v podjetjih ni delovalo in zakaj torej potrebujemo novo zavedanje o tem, da so ženske  oboje,  tako enako kot tudi drugačne;
• Delovanje različnih pristopov in strategij uravnoteženja vodstvenih pozicij po spolu s presenetljivimi in izmerljivimi rezultati.

Knjiga tako ponuja odlično poglobljeno in argumentirano branje o zavedanju nove ekonomske revolucije, ki so jo sprožile ženske ter hkrati priložnost, da nehamo razmišljati o tem, da so moški iz Marsa in ženske iz Venere, temveč, da  imamo največjo priložnost do sedaj, da se naučimo skupaj  voditi ta planet. Ne le za boljši posel, ampak tudi za boljši svet. 
dr. Daniela Brečko, GV Planet

* Avivah Witenberg - Cox bo tudi gostja letošnje konference Odličnost managerk, ki bo 4. junija na Bledu

mag. Amadea Dobovišek
Starteško vodenje prodaje: ključ za učinkovito uresničevanje tržnih strategij

Chet Holmes
The Ultimate Sales Machine: Turbocharge Your Business with Relentless Focus on 12 Key Strategies  

"Naj vas naslov knjige (prodajni stroj) ne zavede - knjiga se ukvarja predvsem s sistemom vodenja in zagotavljanjem neprestanih izboljšav. 
     Chet Holmes je po mojem mnenju eden najbolj ciljno orientiranih ljudi na svetu. Kot manager je imel v svoji karieri izredno sposobnost, da je v letu do dveh podvojil prodajne rezultate vseh podjetij, ki jih je dobil v 'roke'. Delal pa je za devet podjetij Charlija Mungerja (dolarski milijarder in desna roka Warrena Buffeta, drugega najbogatejšega Zemljana). V  knjigi piše, kako v podjetju vzpostaviti sisteme na področju prodaje, marketinga in vodenja ter kako se z osredotočanjem na 12 ključnih področij prebiti med najboljša svetovna podjetja. Neprecenljiva knjiga." 
Robert Rolih, Uspeh d.o.o. 

Richard T. De George
Business Ethics

"Business Ethics je zanimiva knjiga, ki predstavlja izzive poslovne etike iz evropske perspektive. Odlikujejo jo njena pragmatičnost in strokovnost. Še posebej uporabno je poglavje o managementu v skladu s poslovno etiko, ki ponudi lep pregled sredstev in uporabnih tehnik, kot so kodeksi, objektivna družbena odgovornost in etični programi. Knjiga pristopa k poslovni etiki iz položaja uprave/vodstva, zato je še posebej primerna za managerje. Obvezna za vse, ki jih zanima ta tema, saj ponuja izčrpen in sodoben pregled."
Branko Kurbus, Arcont

Olivera Baćović Dolinšek:
9Korakov učinkovitega komuniciranja - pot Prosvetljenja« 

Knjiga, ki vam bo pomagala pri celovitem pristopu h komuniciranju in pri razumevanju težav kot priložnosti na osebni, poslovni in družbeni ravni.  

"Nisem še prebrala boljše knjige s tega področja, ki bi bolj doživeto, enostavno, s konkretnimi primeri iz življenja tako prepričljivo razlagala zapletene ter težavne procese komuniciranja, ki so v prvi vrsti povezani z osebnostno izgrajenostjo vključenih posameznikov. Poglavitna načela, ki bi jih sicer drugače morda pozabili, avtorica prikazuje na slikovit, življenjski način. So plod njenega življenja in dela, zato delo vsebuje preverjene zgodbe, ki imajo svoje potrdilo v praksi in so že zato dragocene."
Janja Požar, Po.svet

Več o knjigi

Andreja Jernejčič:
Kako uspešno sodelovati z mediji

Knjiga, ki na vprašanje v svojem naslovu odgovarja preprosto - z nasveti in primeri iz prakse - je namenjena vsem, ki bi radi dobro sodelovali z mediji, pa ne veste kako.

"Bodite pametni, ne samo lepi," se na svojih predavanjih za piarovce včasih hudomušno pošali Andreja Jernejčič. V knjigi Kako uspešno sodelovati z mediji - priročnik za vsakogar (Planet GV, 2007) namreč zapiše, da pogosto sliši komentarje: "Saj je lepa, naj bo piarovka." Branje njene knjige, ki je prvi tovrstni praktični priročnik v Sloveniji, pa nas zagotovo prepriča o nasprotnem. 
Delo piarovca je odgovorno, saj promovira ugled podjetja, ga predstavlja medijem, zaposlenim in širši javnosti. Le neprofesionalci in slabo podkovani vodje, ki se ne zavedajo pomena komuniciranja, bodo na ta položaj sprejeli osebo brez znanja in izkušenj. »Dober piarovec je tisti, ki se je izkusil kot novinar,« še dodaja avtorica, ki je spoznala delo tako tiskanih kot tudi radijskih in televizijskih novinarjev. Knjiga v 11 poglavjih na 185 straneh z barvnimi fotografijami predstavlja delo novinarjev, opisane so najpogostejše oblike sodelovanja z mediji: kaj jim pošiljamo in kako, kakšne so napovedi in sporočila za javnost, kdaj in kako organiziramo novinarsko konferenco, učinkovit komunikacijski načrt.
Na kratko: knjiga je priročnik za vsakogar, od tajnice, direktorja do župana, v prvi vrsti pa je seveda namenjen zaposlenim v oddelkih za odnose z javnostmi.

"Avtorica opisuje temeljne prvine uspešnega sodelovanja z mediji in opozarja na najpogostejše spodrsljaje, oboje pa slikovito ponazarja s praktičnimi primeri."
dr. Danica Purg, IEDC - Poslovna šola Bled

Charles Handy
Me and other more important matters

Charlesu Handyju že dolgo priznavajo, da je eden vodilnih svetovnih mislecev managementa, ki je prodal že skoraj 2 milijona knjig. V izbrani knjigi se posveti raziskovanju širših zadev in dilem, tako moralnih kot ustvarjalnih.