Miha Pogačnik
Miha Pogačnik je mednarodno priznani umetnik, violinist, ki je koncertne odre zamenjal za kongresne dvorane, predavalnice in učilnice, saj verjame, da lahko umetnost pomaga gospodarstvu. Povezovanju in medsebojnemu vplivu umetnosti in gospodarstva se posveča že 17 let. Rodil se je v Sloveniji, v bližini Kranja, živel skoraj dve desetletji v ZDA, zdaj pa že 17 let ustvarja v Hamburgu. Je svetovalec številnih mednarodnih združenj in korporacij (Nokia, IBM, Nike, Greenpeace, Body Shop, itd.), ustanovitelj IDRIART-a, mednarodne pobude za razvoj medkulturnih povezav skozi tokove umetnosti, in je med najaktivnejšimi pobudniki za oživitev starodavnega gradu Borl pri Ptuju.
Razvil je edinstveno metodo, s katero skozi razumevanje glasbe pomaga uglednim managerjem širom sveta odpirati nova obzorja znanih praks. Njegov model je v osnovi preprost: "Če se naučimo poslušati glasbo, bomo razvili nove sposobnosti dojemanja sveta."
"Veliki problemi se ne rešujejo na čudovitem koncertu, v lepi dvorani, ampak tam, kjer se vodijo največja podjetja. Tam so največji problemi, tam je zbrana največja moč, zato so tudi napake lahko toliko večje in družbene posledice, bodisi ekološke ali socialne, daljnosežnejše," pravi Miha Pogačnik.
Trdno namreč verjame, da ni dovolj, če rastejo zgolj podjetja, osebnostno se morajo razvijati tudi njihovi vodje, da se lahko soočajo z odgovornostjo in moralnimi vprašanji, ki jih prednje postavlja sodobna družba. V času, ko je največja kriza naše dobe prav kriza smisla, imajo novodobni vitezi popolnoma enako vlogo kot njihovi srednjeveški predhodniki.
Njegova podjetniška vizija je zajeta v treh točkah:
- umetnost ima občuten vpliv na preobrazbo družbe, zato mora prodreti tja, kjer je zgoščena največja moč in se sprejemajo najtežje odločitve, to je v gospodarstvo
- skozi umetnost lahko Evropa poišče in opredeli svojo identiteto
- Slovenija je pomembna točka na zemljevidu Evrope.
Ker bo na spomladanskem srečanju Združenja Manager nastopil prav na velikonočni petek, pa slavni violinist razmišlja o tem, kako simbolni pomen vstajenja prenesti v umetniški princip in načelo razvoja.
"Veliki petek je sinonim smrti, ampak človek umira večkrat v življenju. Vedno, ko nekaj novega dosežeš, nekaj drugega umre, če nastane nekaj novega, mora nekaj drugega odmreti. Ta princip bom skušal povezati z dilemo managerja, kako naj to pravilo vgradi v svoje delovanje. To bo zame velik izziv."
Več lahko preberete v članku Polone Pibernik v reviji MQ (marec 2007).
|
|