Izjava za javnost

Združenje Manager, 28. februar 2006

Združenje Manager podpira gospodarske reforme in socialni dialog. - Socialni partnerji naj se pogajajo o vseh 70 ukrepih. - Pozivamo k dvigovanju strokovnosti in samostojnosti nadzornih svetov. - Zahtevamo ureditev pravnih razmer in spoštovanje veljavnih managerskih pogodb.

Letošnje leto je za Slovenijo in slovensko gospodarstvo zopet eno tistih, ki jih bomo označevali kot prelomno. Do prevzema evra, zahtevnega projekta na vseh ravneh, nas loči manj kot letno dni. Prav toliko časa ima tudi vlada, da ne samo pripravi napovedane gospodarske reforme, temveč da se glede reform tudi uskladi s socialnimi partnerji.

Združenje Manager se je v razpravo o reformah vključilo že zgodaj kot zagovornik konkretnih, hitrih in učinkovitih ukrepov. Do sedaj kakih opaznejših potez ekonomske politike, ki bi izboljšale konkurenčnost slovenskih podjetij na evropskem in svetovnem trgu, razen morda postopnega odpravljanja davka na plače, še nismo zaznali. Ker Slovenija na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti še naprej nazaduje, managerji opozarjamo, da časa za akcijo ni več veliko. Zato podpiramo vse pogovore in dogovore, ki vodijo v dejansko razbremenitev gospodarstva in povečanje slovenske konkurenčnosti. Brez tega bomo v globalnem svetu le tretjerazredni igralci, ki se ne morejo potegovati niti za dodelavne posle. Prav zato se morajo tako vlada kot sindikati zavedati, da bi bila cena ohranjanja statusa quo za Slovenijo previsoka, saj bi pomenila razpad sedanjega modela socialne blaginje.

V Združenju Manager verjamemo, da se je večina slovenskih podjetij sposobna bojevati za tržne deleže na zahtevnih tujih trgih. Že večletna gospodarska rast je jasen odraz uspešnosti slovenskega managementa - kljub neprijaznemu ekonomsko-političnemu okolju. A če je težnja Slovenije boljši standard, večja blaginja, več delovnih mest in doseganje višje dodane vrednosti, je treba podjetjem omogočiti nadaljnji razvoj in dober izhodiščni položaj. Občutna davčna razbremenitev, zlasti pri visoko izobraženih in talentiranih kadrih, mora biti takojšen vložek države v prihodnost Slovenije. Ker je to tudi osrednji motiv ministrstva za razvoj, podpiramo tovrstna prizadevanja ministrstva in vlade. Čeprav je treba s spremembami na posameznih gospodarskih področjih globoko zarezati, v Združenju Manager poudarjamo, da je treba tudi pri reformah ohranjati socialni dialog kot pomemben civilizacijski dosežek slovenske družbe.

Zato naj se socialni partnerji trezno in preudarno pogovarjajo o vseh ukrepih, ki jih je dal na pogajalsko mizo že Odbor za reforme. Če se bodo vsi socialni partnerji zavedali, da nosijo enako odgovornost za prihodnost Slovenije, bodo sposobni preseči ozke interese in se dogovoriti o rešitvah, ki bodo pognale gospodarsko rast in ohranile socialno stabilnost. Zato je prav, da za pogajalsko mizo odločno sede tudi vlada s svojim neposrednim predstavnikom iz ministrskih vrst, prav tako pa morajo tudi sindikati pristati na pogovore o vseh 70 reformnih ukrepih in ne le poudarjati nesprejemljivost rešitve z enotno davčno stopnjo. Globalni gospodarski tokovi, kjer tekmujejo med seboj tudi države kot bolj ali manj privlačne lokacije, s čimer se odloča tudi o kakovosti njihove prihodnosti, ne dopuščajo razhajanj med interesnimi socialnimi sferami. Zato pozivamo predvsem sindikate, da k dialogu pristopijo konstruktivno, svojih legitimnih interesov pa ne zagovarjajo z metodami izsiljevanja.

Vlado tudi pozivamo, da čim prej pripravi in izvede napovedan program umika države iz gospodarstva. Visok delež državnega premoženja v Sloveniji je anomalija, ki povzroča vrsto nelogičnosti in zapletov pri poslovanju podjetij. V vmesnem času, ko država kot solastnik pomembnih slovenskih podjetij posega v gospodarstvo, pa naj preko svojih skladov ravna preudarno. Pri izboru posameznikov, ki jih predlaga v nadzorne svete, naj upošteva njihovo strokovno usposobljenost, profesionalnost, koristnost za družbo ter določila Zakona o gospodarskih družbah in Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. V praksi se vse prepogosto dogaja, da nadzorniki povsem napačno razumejo svojo odgovornost in vlogo v nadzornih svetih. Mnogi zastopajo koristi samo tistega delničarja, ki jih je imenoval v nadzorni svet, kar je v očitnem nasprotju tako s pravili sodobnega upravljanja podjetij kot z veljavno zakonodajo. Dober nadzornik ima namreč eno samo skupno točko z upravo družbe: delovati mora v dobro družbe, ki jo nadzira - ne glede na pritiske posameznih delničarjev. Razmišljanje vlade, da naj nadzorniki, ki jih v podjetja imenujeta KAD in SOD, pridobijo ustrezne licence, s čimer nadzorniki dokažejo, da so seznanjeni s pravili sodobnega vodenja in upravljanja podjetij, je zagotovo korak v pravo smer.

Ustrezno usposobljeni nadzorniki bi se zavedali tudi, da pri odločitvah o menjavah vodilnih ljudi, ki so z dolgoletnim delom dokazali svojo poslovno uspešnost, sprejemajo nase veliko odgovornost. Izbira vodilne ekipe je legitimna pravica nadzornih svetov, ki pa postane problematična v trenutku, ko prevladujoči delničar izkoristi svoj položaj v škodo drugih. Takih primerov je bilo v minulem letu kar nekaj.

Dejstvo je, da je lahko vodilni management umaknjen iz podjetja, ki ga vodi, tako rekoč čez noč - tudi iz nekrivdnih razlogov, če tako odloči nadzorni svet. Taka možnost je standardna klavzula tipične managerske pogodbe. Prav tako sta standardni klavzuli tudi odpravnina, do katere je odstavljeni ali zamenjani manager upravičen, če je razrešen nekrivdno, in odškodnina za uveljavljanje konkurenčne klavzule. Zato je nesprejemljivo, da v pravni državi obstajajo tudi primeri, ko si nadzorni sveti in uprave lastijo pravico nespoštovanja veljavnih pogodb.

Ker sodne prakse s tega področja pri nas še ni, tovrstne kršitve kličejo po prednostnih sodnih obravnavah, ki naj postavijo jasne mejnike pravičnosti in zakonitosti ter določijo sankcije za njihove kršitelje. Združenje Manager je pri tem pripravljeno svojim članom, ki so jim bile v postopkih razrešitve kršene pogodbene pravice, nuditi tudi ustrezno pravno pomoč.

Nespoštovanje managerskih pogodb je samo delček v mozaiku primerov, ki opozarjajo na nestabilno delovanje pravne države. To je resna ovira za učinkovitejši razvoj, zato bi bilo nujno, da se tudi temu področju posveti poglavje v programu gospodarsko-socialnih reform. Pravna država namreč ni le problem prava: kot odločilen razvojni dejavnik je tudi pogoj za uspeh reform.

Upravni odbor Združenja Manager