Artemida
"Zgolj (pre)poznavanje odličnosti ne zadošča,
moramo jo uporabljati in živeti."
Aristotel
Irena Šinko, Mateja Glazer in Marta Kelvišar, Artemide 2011
Intervju z Artemidami 2011
Reportaža s podelitve Artemida 2011
Reportaža s podelitve priznanja Artemide 2009.
Reportaža s podeliteve priznanja Artemide 2008, vključno s predstavitvijo nagrajenk.
Zakaj priznanje Artemida?
Sekcija managerk pri Združenju Manager že od leta 2003 s podelitvijo priznanja "Managerkam prijazno podjetje" izpostavlja pomen in vlogo vodilnih in vodstvenih žensk, tako v podjetju kot pri njihovi vlogi v širši okolici. Prav tako že od samega začetka skupaj z GV Izobraževanjem organizira konferenco Odličnost managerk, od lanskega leta tudi prvič v sodelovanju z IEDC - Poslovno šolo Bled.
V Sloveniji je veliko sposobnih žensk, ki bi lahko prevzele najvišje položaje v podjetjih, a vendar ostaja njihov delež na teh mestih majhen in neproporcionalen glede na delež žensk v celotni populaciji, med zaposlenimi in po izobraženosti.
Zato se je Sekcija managerk vprašala, ali lahko ponudi kako dodatno spodbudo, da bi se več kolegic odločilo prevzeti vodilna mesta in s tem povezano odgovornost za vodenje in organizacijsko kulturo podjetja. Tako je nastala ideja o priznanju Artemida, o kateri smo prvič javno govorili na lanskoletni konferenci Odličnost managerk. Sekcija managerk in GV Izobraževanje sta se odločila, da priznanje Artemida 2005 prvič podelita na konferenci Odličnost managerk 2005.
Kandidatke
V Biltenu Združenja Manager in reviji Manager v letu 2005 je bil objavljen poziv za priznanje Artemida 2005, ki ga lahko dobi posameznica, ki je v letu 2004 zasedla mesto generalne direktorice ali predsednice uprave v gospodarski družbi z več kot 50 zaposlenimi. Priznanje se lahko podeli tudi managerki, ki zasede vodilni položaj v zelo pomembni negospodarski družbi in se s tem strinja tudi upravni odbor Sekcije managerk. Kandidatke svoje strinjanje potrdijo s poslanim življenjepisom.
Kako je prišlo do imena Artemida?
Med množico predlogov se je Sekcija managerk odločila za grško boginjo Artemido. Artemida je navadno upodobljena z lokom in puščico, kar simbolizira tudi ljubezen in odločnost - ključni lastnosti tudi za vodilne na najvišjih položajih. Častili so jo kot boginjo narave in lova, boginjo čaranja in zavetnico malih otrok in porodnic. Vzporednice z vodilnimi managerkami tudi tu niso daleč: posel je trda igra preživetja boljšega, a voditi ga je treba z občutkom za vse deležnike; zunanji opazovalci v zgodbah o uspehu navadno iščejo čarobne formule; dobra managerka zna ponuditi varno zavetje novim idejam, da bi podjetje uspevalo z edino pravo valuto - inovativnostjo. Poleg tega prve tri črke (art) v angleščini pomenijo umetnost, spretnost, ki sta še kako dobrodošli veščini v vodenju.
Vsa simbolika priznanja pa je ujeta tudi v kristalni kipec priznanja Artemida, ki po videzu upodablja moč olimpijske boginje, po izbiri materiala pa prebijanje steklenega stropa.
Ozadje priznanja
Obrazložitev priznanja Artemida odlično povzema Mateja Petelinkar v svojem diplomskem delu "Ženske v menedžementu v Sloveniji na začetku tisočletja" (Mateja Petelinkar je tudi prejemnica priznanja za najboljše znanstveno strokovno delo s področja ženskega managementa za leto 2005, ki ga bo GV Izobraževanje že drugič zapored podelilo prav na konferenci Odličnost managerk 2005):
"Ženske se pojavljajo v literaturi o menedžmentu od 70. let 20. stoletja naprej, v tistem času pa se pojavi tudi pojem stekleni strop (glass ceiling) v organizaciji, ki metaforično predstavlja nevidne ovire, ki v obliki predsodkov in stereotipov ustavljajo in onemogočajo napredovanje določenim družbenim skupinam (ženskam, pripadnikom in pripadnicam rasnih ali etičnih manjšin). Stekleni stropi so trdno zasidrani kot nevidni del organizacijske zgradbe in jih je težko podreti (dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, 2000. Spolna konstrukcija menedžerskih vlog: stekleni organizacijski stropovi v devetdesetih. Družboslovne razprave. Let. 16, št. 34/35, 53-78. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, str. 58). Ženske svoje želje in potrebe postavljajo na drugo mesto, na kar vpliva socializacija žensk v tipično patriarhalnem okolju, kjer so potrebe moških na prvem mestu (Nada Mulej, 1992. Ženska na poti k sebi. Ljubljana: Tangram, str. 67). Nekatere ženske se tudi popolnoma zadovoljijo z drugim mestom v organizaciji, saj jih najvišje mesto prestraši. O tem govori tudi Sonja Gole, direktorica Adrie Mobil: "Ko si sodelavec direktorja, imaš pravico odločati, imaš pooblastila in odgovornost, a vedno je tam nekdo, ki ga lahko vprašaš za nasvet, ki je tvoja opora in ki podstavi hrbet, ko ti je najtežje. Nenazadnje je direktor tisti, ki mora prevzeti odgovornost, če ti ne uspe. Ko si na vrhu, je odgovornost za glavne odločitve posameznikova. Tistega, ki ti krije hrbet, ni več," (Sonja Šmuc, Revija Manager, 2004. Človeka spoznaš, ko dobi moč. Manager, št. 11, str. 28)."
Prejemnice priznanja Artemida za:
leto 2011
leto 2010
- Simona Mele, Kompas
- Mateja Duhovnik, DARS
- Anita Vrabič, Mariborske lekarne
leto 2009
leto 2008
- Mojca Šubic
- Medeja Lončar
- Nataša Belingar
- Milica Simonič Steiner
leto 2007
- dr. Jožica Rejec
- Tanja Tuš
- Tatjana Vošinek Pucer
- Biljana Weber
leto 2006
leto 2005
|
|