Vloga antropologije v medkulturnem poslovanju

Nalogo iskanja sinergij med kulturnimi razlikami naj bi v gospodarstvu prevzeli poslovni antropologi. V celo najbolj »odprti« družbi kot je ameriška, je zaposlenih le okoli 2.000 poslovnih antropologov, v Evropi pa zgolj desetina.

Kakšna je skupna pot gospodarstva in antropologov v prihodnosti z namenom uresničevanja kulturnih razlik kot dodane vrednosti v podjetjih, smo se pogovarjali v 27. januarja 2011, ko smo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani in Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE) organizirali dogodek z naslovom Posel brez meja.

Prisluhnili smo predavanju dr. Rajka Muršiča s Filozofske fakultete o kulturi med znanostjo in poslovnim svetom, Allenu Weeksu, ameriškemu strokovnjaku za organizacijske kulture, ki je predstavil pomen voditeljstva pri preseganju kulturnih dilem v mednarodnem poslovanju ter udeležencem okrogle mize Pogled čez planke. Svoje izkušnje in poglede so z nami delili Alenka Bezjak, poslovna antropologinja in direktorica Ergo inštituta, Drago Lemut, direktor podjetja Le-Tehnika, Matevž Merc, vodja predstavništva podjetja Riko v Veliki Britaniji in Matej Potokar, direktor poslovnih rešitev za Srednjo in Vzhodno Evropo v Microsoftu.

V zaključnem delu se je v debato vključil tudi dr. Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete, ki je kot glavno oviro težav pri premoščanju kulturnih razlik navedel ravno ukvarjanje z njimi. Predlagal je t.i. 'design thinking' ali način mišljenja, ki razlike opredeljuje kot danost in jih kot take tudi uporabi za doseganje skupnega cilja.