Združenje Manager o vlogi managementa v kriziSlovenski management je družbeno odgovoren
Združenje Manager je v svojih 20. letih delovanja uresničilo mnoge naloge iz svojega poslanstva. Prvič; skrb za napredek managementa in zaščita stanovskih interesov in drugič; prispevek k uveljavljanju tržnega gospodarstva. »Ne gre namreč pozabiti, da smo imeli pred dvema desetletjema velik manjko na področju strokovnih znanj in Združenje Manager je preko strokovnih srečanj in seminarjev naredilo ogromen korak na področju stroke,« je uvodoma dejal predsednik Združenja Manager in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. »Rad povem, da je bila vloga slovenskega managementa v pretekli zgodovini, predvsem ob razpadu našega skupnega domačega trga takratne Jugoslavije, ključna. Slovenski management je bil med najbolj zaslužnimi, da je bila slovenska zgodba tudi zgodba o uspehu,« je nadaljeval Bobinac. Pri pregledu ključnih aktivnosti Združenja Manager in managementa nasploh v prelomnih točkah slovenske polpretekle zgodovine se je predsednik osredotočil zlasti na obdobje zadnjih 5 let, v katerem se je tudi članstvo času povečalo za petino. Izpostavil je soustvarjanje kodeksa upravljanja javnih delniških družb, priporočila za sklepanje individualnih pogodb vodilnih managerjev, sodelovanje pri zakonodajnih aktivnostih na področju udeležbe zaposlenih pri dobičku, aktivnosti strokovnih delovnih skupin, izpostavil pa je tudi, da se je Združenje Manager pravočasno oglasilo in opozorilo na postopek priznavanja Kosova, ki ni bilo le politično, ampak tudi izrazito gospodarsko vprašanje.
Besedilo: Tonja Blatnik, fotografije: Diana Jecič
|
Vstop do članskih strani
|
Franjo Bobinac se je v svojem nagovoru dotaknil tudi drugih aktualnih tem. »Včasih se nam očita, da nismo dovolj glasni pri komentiranju posameznih primerov, ki odmevajo v javnosti, vendar je stališče upravnega odbora Združenja Manager poenoteno: v posamičnih primerih ne želimo niti a priori obtoževati niti ne a priori nikogar ščititi. Nismo ne organ pregona, niti sindikat managementa, hkrati pa nimamo dovolj elementov, da bi se lahko postavili na to ali ono stran. Absolutno pa podpiramo zakonitost, poštenost in transparentnost ravnanja, saj so to načela, ki jim je management vsa ta leta zvest in jim bo zvest tudi vnaprej.«
Besedo je nato prevzel Joc Pečečnik, direktor skupine Elektronček, ki je opozoril, da se managerje vse prevečkrat povezuje zgolj s spornimi managerskimi odkupi podjetij. »Rad bi, da bi se v Sloveniji o managerjih začelo pisati bolj spoštljivo. Konec koncev gre za ljudi, ki 24 ur na dan razmišljajo o podjetjih, ki jih vodijo in podobno, kot moramo zaupati pilotu, ko sedemo na letalo, da nas bo varno pripeljal na želeno destinacijo, bi javnost potrebovala več zaupanja v managerje.« Glede managerkskih plač pa je dejal, da je prav, da so dobri managerji dobro nagrajeni, saj je to tudi odpustek družini, ki je potisnjena na stran.
Nadalje je o aktualnem stanju in položaju managementa govoril dr. Peter Kraljič, ki je dejal, da je vloga managementa vedno bila in bo ključna. Opozoril je, da je dosedanji uspeh Slovenije v veliki meri zasluga prav managementa. Opaža, da Sloveniji manjka koherentna vizija in strategija gospodarstva pa tudi opredelitev javnega interesa, skrbi pa ga, ker nikogar ne skrbi, da se na lestvicah konkurečnosti že leta vrtimo okoli 40 mesta. Rešitev vidi v 'sveti trojici' - izobraževanju, inovativnosti in pravih vrednotah -, medtem ko so pojavi, kot je tajkunizacija in gonja proti managerjem, škodljivi, saj vzpodbujajo zavist in ubijajo podjetniško mišljenje. Kot nacionalni interes Slovenije je izpostavil zaščito delovnih mest, kar se lahko doseže s socialnim trialogom med vlado, delodajalci in sindikati.
Temo korporativnega upravljanja je načel dr. Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor: »Pogosto je razumevanje vloge nadzornega sveta naproti uprave napačno - nadzorni sveti so ponekod preveč pasivni, drugod presegajo svoje pristojnosti. Zakon je glede tega jasen: nadzorniki morajo spremljati in usmerjati delo uprave, sooblikovati strategijo družbe, nikakor pa se ne vmešavajo v odnose med lastniki, niti ne vodijo poslov namesto uprave.«
Vsi sodelujoči na tiskovni konferenci so izpostavili pomen komunikacije v času krize. Žiga Debeljak, član upravnega odbora Združenja Manager in predsednik uprave PS Mercator, je tako dejal: »Med krizo je še posebej pomembno, da managerji komunicirajo z notranjimi in zunanjimi javnostmi, kajti le maksimalna transparentnost je temelj za zaupanje vseh deležnikov, brez katerega podjetje ne more preživeti.«
Tudi Sonja Gole, članica upravnega odbora Združenja Manager in generalna direktorica Adrie Mobil, je osvetlila nujnost sodelovanja s sindikati za prebroditev krize, kjer pa ponekod nastajajo trenja. »Sindikati v podjetjih pogosto mnogo bolje razumejo razmere in predlagane ukrepe podjetja kot sindikalne centrale, ki jim pripadajo.«
Cvetka Selšek, članica upravnega odbora Združenja Manager in predsednica uprave SKB, je dodala, da so krizne situacije v managementu bolj pravilo kot izjema, pri čemer ocenjuje, da so bo krizni val po težkem poletju jeseni ošibil. Pozvala je k izdelavi več sektorskih analiz, da bi razumeli, kje smo ranljivi in kam je dobro več vlagati.
Jože Mermal, član upravnega odbora Združenja Manager in predsednik uprave BTC, je ocenil, da se mora management več ukvarjati z zaposlenimi. V BTC ima management 49, zaposleni pa 51 odstotkov delnic, pri čemer je mlajša generacija ostala brez svojega deleža, zato skušajo to sedaj reševati z delničarskimi programi in spodbudami. Zaključil je z optimizmom: »Kljub krizi smo posojila pravočasno reprogramirali in tako bomo čez teden dni postavili temeljni kamen za nov nebotičnik na območju BTC.«
Na vprašanje novinarke, kako komentirajo sindikalni predlog, da bi se dobiček delil tretjinsko med zaposlene, lastnike in za razvoj podjetja, je Franjo Bobinac odgovoril, da se skozi regrese, 13. plače in božičnice že sedaj velik delež dobička nameni zaposlenim, z dividendno politika mnogih družb pa se 25 do 30 odstotkov dobička izplača delničarjem. Dr. Kraljič opozoril, da če se vse zakonsko regulira, ne ostaja prostor za prožnost, dr. Bratina pa je dodal, da bi bila taka delitev, če bi bila zakonsko predpisana, dejansko davek, ki bi zožal možnosti podjetja za razvoj.