Spomladansko srečanje Združenja Manager 2009
2. in 3. april 2009, Grand hotel Bernardin, Portorož
na družbo in družbe na gospodarstvo. Kam nas vodijo spremembe?
Spomladansko srečanje se je pričelo z občnim zborom, kjer je bil zaradi proceduralnega postopka (t.j. prenova pravil delovanja Združenja Manager) in soglasja vseh prisotnih članov Združenja Manager za začasnega predsednika do jeseni izvoljen dosedanji predsednik Franjo Bobinac.
Glavna tema strokovnega dela prvega dne srečanje je bilo vprašanje: katere družbene spremembe premikajo gospodarstvo. Sociolog drr. Rudi Rizman je okoli 220 managerk in managerjev nagovoril z iskrivo mislijo: Živimo v "zanimivem času". Kitajci izrečejo prekletstvo nad njihovimi sovražniki s tem, da jim zaželijo, da bi živeli v "zanimivem času". Priznani sociolog je v 'miselni laboratorij' managerjev vlil številne iztočnice za razmišljanje in delovanje v krizi. Razpravo o krizi je ddr. Rizman zastavil interdisciplinarno, pri čemer je med ključne razloge za njen izvor navedel: a.) institucionalni izvor, po katerem naj bi banke mutirale od svoje prvotne servisne vloge v proizvodnji v 'igralnice - casino', b.) intelektualni (od milijona ekonomistov, kolikor jih je na svetu, jih je le peščica pravočasno opozorila na prihod finančne krize, čutiti pa je tudi precejšnje zatišje strokovnjakov ostalih ved), c.) nebrzdana rast brez naravnih in materialnih omejitev. Drr. Rizman je dejal, da se krize kapitalizma pojavljajo na vsakih 50 let in v povprečju trajajo 4 leta (o.p. gre za t.i. Kondardijev cikel). Krizam pa je skupno tudi, da prinašajo številne spremembe, med zaželenimi so zlasti nove tehnologije in infrastruktura, medtem ko gre pri aktualni krizi v širšem družbenem smislu pričakovati, da bo močen vpliv kapitalizma na kulturo in družbo oslabil. Drr. Rizman je predavanje zaključil z izzivalno trditvijo: tržna ekonomija - da, tržna družba - ne.
Tema se je nadaljevala na okrogli mizi z naslovom: Katere družbene spremembe premikajo gospodarstvo? Moderatorka dr. Maja Makovec Brenčič, iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je sodelujoče pozvala v aktivni razmislek o prihodnosti, prepletu družbe in gospodarstva in razumevanju sprememb, ki jih živimo. Sodelovali so: Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Manca Košir, publicistka, dr. Vlado Miheljak, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Franjo Bobinac, Gorenje in Rok Uršič, Instrumentation Technologies. Vsi sodelujoči so bile soglasni v mnenju, da je stanje, v katerem se nahajamo, večplastno in zato vredno interdisciplinarne obravnave. Franjo Bobinac je dejal, da vsaka kriza pomeni povsem nove pogoje dela, zato od managerjev zahteva tako obvladovanje nastale situacije, kot načrtovanje za vnaprej. »Usmerili se bomo na denarni tok, fleksibilnost in spremenjen način vodenja, pri čemer sta glavni značilnosti kriznega vodenja hitro odločanje in jasne usmeritve,« je bil odločen Bobinac. Koširjeva je izpostavila, da Slovenci nismo pripravljeni na spremembe, čeprav se njihove nujnosti zavedamo. Rok Uršič, ki vodi visokotehnološko podjetje, ki ga kriza ni ogrozila, je kot dejavnik uspeha izpostavil zlasti notranji vzgib in srčnost, ki je manjka tudi na ravni naroda. Golobič je temu mnenju pritrdil in postregel s podatkom, da kar 37 odstotkov Slovencev sovraži svojo službo. Odnos do delovnega mesta, izobraževalni sistem, vrednote...vse to vpliva na to, kako uspešno se bomo s krizo spoprijemali. Kriza, tako dr. Miheljak, je bila neizogibna, a za enkrat še ne vidi možnosti za novo paradigmo.
Na slavnostni večerji sta bili podeljeni priznanji Managerkam prijazno podjetje 2009 in Mladi manager 2009. Bronastega konjička, ki simbolizira moč managementa, podeljuje pa ga Sekcija managerk pri Združenju Manager, je letos odnesla družba Terme Maribor, d.d. Nagrado je v imenu podjetja prevzela predsednica uprave Alenka Iskra. Ob nagovoru je povedala: »Novinarji so me spraševali, ali ženske v Termah Maribor, kjer je 70 odstotkov zaposlenih ženskega spola, v upravi pa kar 80, zaslužijo enako kot moški. Ne razumem, zakaj bi zaslužile manj? Morda bi morale tiste, ki imajo doma majhne otroke, pa kljub temu odgovorno opravljajo svoje delo, zaslužiti celo več.«
Drugi dan srečanja je otvoril dr. Janek Musek, psiholog iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in sicer s predavanjem na temo človekovega funkcioniranja v času neznank. »Edini porok za reševanje problemov je modrost, ki jo lahko dosežemo s sposobnostmi, z znanjem, izkušnjami in vlaganjem energije v osebnostno rast,« je izpostavil dr. Musek.
O managerskih navadah, ki spodkopljejo uspešnost je spregovoril Klaus Schuster, lastnik svetovalnega podjetja Klaus Schuster Management Consulting. Strnil jih je v deset zapovedi, in sicer: Nagaraj se do smrti; nikomur ne povej, kaj nameravaš; nastavi napačne; vse naredi sam; le nikar ničesar ne podpiši; demotiviraj svoje uslužbence; delo ne sme biti v veselje; govori »kitajsko«; upravljaj hitreje, kot zmoreš misliti; končal pa je, tako Schuster, z enim najbolj priljubljenih grehov sodobnega sveta dela: Ženskam zaupaj zgolj kuhanje kave.
Dr. Dejan Verčič, iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in ustanovni partner Pristopa, pa je opisal dobro komuniciranje managerja v času neznank kot: osebno, odprto, odločno, nazorno, mirno, enostavno, odgovorno, iskreno, tovariško in sočutno.
Kakšni so lahko konkretni izhodi iz neznanega pa je govoril Boštjan Ložar, samostojni strateški svetovalec. Rešitev krize vidi v prestrukturiranju, kratkoročnih ukrepih prebojnih inovacijah.
Spomladansko srečanje se je zaključilo s predstavo Impro lige. Foto: Zaklop
Petek, 3. april 2009
Srečanje bo prevajano v angleški jezik.
Dodatna gradiva za predstavnike medijev
2. april: |
Vstop do članskih strani
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
